Juhuhu, buče so tu!

Buče in bučke obožujem in jih pripravljam na 101 način.

Pred leti, ko sem se vselila v novo hišo in, ko sem stopila v mojo prostorno kuhinjo, sem si rekla: “Rebeka, kaj boš pa ti tukaj notri počela!?”. Namreč, takrat nisem bila prav hudo navdušena nad kuhanjem. Sčasoma sem vzljubila tudi to gospodinjsko opravilo in čeprav vem, da se z velikim kuharskim znanjem sicer ne morem pohvaliti, pa sem disciplinirana, radovedna in vedno pripravljena naučiti se kaj novega.

Pri kuhanju stavim na enostavnost in hitrost. Kadar se spravim za štedilnik, je to videti približno takole: na pultu se v ležalniku zadovoljno gunca Sija, okoli nje so pripomočki za njeno zabavo, na levi strani je tablica, s katere berem recept za jed, ki jo pripravljam, vmes milijon telefonskih klicev in sporočil. Ampak na to sem se že navadila in ima po svoje tudi nek čar.

Zakaj ravno buče? 

  • Zato, ker je ravno jesen in so buče vsepovsod.

  • Ker so buče enostavne za pripravo.

  • Ker so okusne, zdrave in jih imamo doma vsi radi.

  • Pa tudi zato, ker sem to JAZ in vam bom včasih tudi kakšno bučko “prodala”/napisala kakšno neumnost ;).

V začetku, ko sem se učila kuhati in sem spoznala buče in bučke, sem prav kmalu ugotovila kako zelo okusne so za pripravo, zato sem nekaj časa pripravljala vse iz njih: bučno juho, bučke v omaki, bučke popečene na žaru, bučke v solati, ocvrte bučke, polnjene bučke, celo bučno olje na sladoledu smo jedli… še sreča, da jih imamo pri nas doma vsi tako radi. Ampak po tej invaziji bučnih receptov, so mi buče in bučke nekaj časa celo prepovedali, da se ne bi tudi sami spremenili v buče.

Moji recepti, ki jih bom tukaj delila z vami, bodo velikokrat ideje za jedi, ki jih sestavljam po občutku, ne toliko po točno odmerjenih količinah, kot po okusih.

Moji recepti, ki jih bom tukaj delila z vami, bodo velikokrat ideje za jedi, ki jih sestavljam po občutku, ne toliko po točno odmerjenih količinah, kot po okusih. Vendar pa se bom trudila za vas pripraviti tudi recepte s točno odmerjenimi količinami, da bodo enostavni za pripravo tudi za kuharske telebane. Za takšne, kot sem bila v začetku jaz, ko sem morala imeti vse točno napisano in me je najbolj jezilo, ko je pisalo ščep soli. Kaj to pomeni? Ščep, ščepec, žlička ali žlica soli? ☺ Ali pa ko napišejo v receptu, da se pecivo peče dokler ni pečeno!! Ali pa dokler ni zlato rumeno hrustljavo zapečeno! Takrat sem mislila, da bom kar ponorela s tistim testom v pekaču: »Ja kako naj zdaj naštimam pečico? Na zlato rumeno??« ☺

No, zaradi vseh teh razlogov, bodo moji recepti enostavni in jasni. Tako enostavni, da boste ženske lahko svojega fanta ali moža (če so v kuhinji tako levi kot je moj!)postavile pred štedilnik s tem receptom in rekle: »Kuhaj miško!« in na koncu vam bo dostavil kuhano jed, ki bo užitna! Vsaj upam!

In, kakšne buče sem vam pripravila?

Rižota z bučo in jurčki (za 4 osebe)

Jurčki (nekje okoli pol kilograma, narezani v rezine)

Hokaido buča (narezana na kocke, približno dve polni pesti) – To je tista ta velika oranžna buča, ki jo imate za Noč čarovnic pred vrati ;).

Bio riž (približno dva jogurtova lončka)

Čebula

Zelenjavna jušna osnova

sol

parmezan

Na olivnem olju prepražim malo sesekljane čebule, ko postekleni, dodam riž, zalijem z belim vinom. Ko ta povre, dodam na kocke narezano bučo in zalijem z jušno osnovo. Pri nas doma imamo radi bolj “pocaste” rižote, zato jo sproti mešam in, ko  jušna osnova povre, zalijem ponovno. Sproti tudi poskušam, kako kuhan je riž. Medtem v ponvi na malo olivnega popečem na rezine narezane jurčke in jih vmešam v rižoto, posolim in na koncu dodam še malo parmezana.

Pečena buča (lahko je za predjed, za popoldansko malico ali pa kot priloga namesto krompirja)

Hokaido bučo narežem na rezine (tako, kot bi narezala lubenico) in jo začinim z olivnim oljem, soljo s čilijem (zaradi otrok pazim, da izberem najblažjo, kadar pa to delam samo za odrasle je pa fino, če malo začutiš ostrino. ravno toliko, da še občutiš bučo), ščepcem posušenega koriandra in mešanico semen (laneno, sezam, bučno …). Rezine buč položim na teflonski pekač, na peki papir (če mi ga zmanjka in to ugotovim v zadnjem hipu, uporabim alu folijo) in pečem 10 -15 minut (odvisno, kako debeli so kosi, z nožem odrežem delček in  vidim, če je dovolj pečena) na 180°C.

Bučni mafini (en pekač)

Druženje s Šajano je še posebej zabavno, kadar se skupaj spraviva v kuhinjo. Petletnico sicer vmes običajno mine in moram nadaljevati sama, potem pa se mi ponovno pridruži, ko je čas, da kolačke okrasiva.

200 g hokaido buče

125g bio moke

2 žlički pecilnega praška

lonček grškega jogurta

4 žlice sončničnega olja

1 jajce

pest datljev

80 g rjavega sladkorja

Zavitek jedilne čokolade (lahko tudi bela, odvisno od tega, kaj imate rajši – pri nas gre bolj v promet temna 😉 )

sladka smetana

košček masla

Sesekljam datlje. Zmešam moko in pecilni prašek, jajce zmešam s sladkorjem, oljem in potem dodam grški jogurt – to mešanico dodam moki in zmešam. Polovico testa naložim v pekač za mafine, dodam sesekljane datlje in na vrh dodam preostalo testo. Pečem 20 minut na 180°C (če so pečeni preverim tako, da v enega zapičim konico noža in, če jo ven izvlečem čisto, potem je kolaček pečen). Medtem ko se mafini pečejo, na koščke nalomim čokolado, dodam maslo,vse skupaj topim na sopari, ko se stopi, uporabim za preliv za kolačke oziroma pustim Šajani, da po njih paca s čokolado 😉 .

Foto: Peter Irman

Pustite Trackback v zvezi s tem vnosom

Preberite še

Vesela bom vašega mnenja!

You must be logged in to post a comment.