Sanjarim ….

Vedno bolj pogosto sanjarim o vsaj enem dnevu in noči brez telefona, računalnika, moža, otrok, mačka, čiščenja, govorjenja, razmišljanja.

Zadnjič sem imela pogovor s prijateljico. Tudi ona sanjari, da bi se za dva dni zaprla v hotel, s kupom knjig in samo brala in spala. Saj si lahko v živo predstavljate, kako naj bi bilo to videti, kajne? Tisti občutek, ko veš, da nimaš nobene obveznosti, da ti nič ne visi za vratom, da ne čutiš potrebe, da bi morala odpreti mejl, da pozabiš, kje si sploh pustila telefon, ali pa se ti je celo izpraznila baterija in samo zamahneš  z roko in ga pospraviš nekam na polico. 

Tisti občutek, ko si lahko na wc-ju toliko časa, dokler ne prebereš vseh reklam in trač revij…☺.

Enostavno pridejo trenutki, ko je vsega preveč, ko se mi zdi, da je moje življenje postalo eno samo norenje od točke A do točke B. Zdi se mi, da me včasih nihče ne razume. Mož sicer čuti, da sem na koncu z močmi, ampak roko na srce, večina moških se v takšnih situacijah pač ne znajde najbolje. In skuša “pomagati”, seveda pa napako naredi že čisto takoj na začetku. “Sem ti zložil oprano posodo iz pomivalnega stroja”. MENIIIII? Ali prav slišim ? MENI si zložil? Kar eksplodirala bi. 

Večino časa sem organizirana, na srečo mi moj urnik dobro služi, imam veliko energije in me ne moti popolnoma nič, potem pa kar naenkrat pride zaporedoma toliko vsega, da me sesuje in občutek imam, da mi je vse ušlo izpod nadzora (tudi moj slavni urnik 😉 ). Ja, tudi jaz sem samo človek. Včasih razmišljam, da je mogoče težava v tem, da ne znam dovolj jasno reči, uporabiti besede  NE. Da mogoče ne znam dovolj jasno izraziti, kaj bi rada JAZ. V tem hitrem tempu življenja se enostavno zgodi, da pozabimo na vse osnove in vsa pravila, ki smo si jih postavili. Ko je ponovno prišel eden izmed teh trenutkov in, ko sem za trenutek zaprla oči in si predstavljala, da ležim na kavču, s kozarcem penine v roki in nimam niti ene skrbi, sem rekla dovolj je. Vzela sem list papirja in obnovila vse tisto, kar že vem. 

1. Na glas povej, kaj bi rada in, kaj te moti!

Ko rečem na glas, mislim zelo na glas, ker včasih se zna zgoditi, da nekateri ne slišijo… Kot veste, z glasnostjo načeloma nimam težav, ampak včasih delam sto stvari naenkrat in takrat kar zapadem v neko rutino in pozabim, da si moram v vsem skupaj izboriti tudi delček prostega časa in trenutke popolnega brezdelja tudi zase. 

2. NE – je čudežna beseda!

V hipu naredi prostor, te razbremeni in neverjetno je, kako dobro se počutiš potem, ko jo izgovoriš večkrat zaporedoma. Najprej gre težko z jezika, potem pa postane vedno lažje. Opozarjam vas, da boste imele pri svojem prvem “NE, NE BOM!”, malo občutka krivde. Nujno ga ignorirajte 😉 .  

3. Napiši si pismo.

Postavi se v vlogo nekoga drugega, ki te z enakim problemom sprašuje za nasvet. V vlogo svoje prijateljice. Kaj bi ji svetovala?  Potem pa ji odgovori. Videla boš, da so rešitve povsem preproste in pred teboj, a jih zaradi vsega, kar se je nabralo, enostavno ne vidiš!

4. Bitke izbirajte pazljivo.

Recimo situacija, ki sem jo opisala zgoraj, ko me napačna moževa beseda razjezi. Zakaj? Ali se je morda po moji jezi kaj spremenilo? On itak ne ve, kaj je naredil narobe, jaz pa sem nekaj minut dragocenega časa porabila za jezo. Preden eksplodirate (jaaaa, vem, laže govoriti kot narediti in tudi mene zanese 😉 ), vdihnite, izdihnite, preštejte do pet in videle boste, da se bo v večini primerov jeza kar razkadila.

5. Določite si čas, ko ni telefona in ni računalnika. In pri tem vztrajajte!

Moji prijatelji in tudi poslovni partnerji so se navadili, da me med 15.00 in 19.00 uro preprosto ni. Takrat sem mama in žena. Konec. Telefon počiva v torbici, računalnik imam na srečo v pisarni, ki je na drugem koncu hiše in, to je to. Priznam, da to pravilo kdaj tudi prekršim in takrat mi je neskončno žal, saj se hitro zgodi, da rečem, samo še tokrat, potem pa pride naslednji dan, ko se spet zgodi nekaj “nujnega” in tako hitro spet zapadem v norišnico. In potem nastanejo takšni zapisi kot je Sanjarim… 😉 .

P.S. Ležanje na kavču s penino v roki na naslovni fotografiji so zgolj sanje. Spodnje fotografije so kruta realnost 😉 .

Foto: Peter Irman

 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Pustite Trackback v zvezi s tem vnosom

Preberite še

Vesela bom vašega mnenja!

You must be logged in to post a comment.