Sijin prvi rojstni dan!

PA TO JE NOROOOO. RES JE NORO. KAM JE ŠLO TO LETO?  

Vem, da mnogi starši veste o čem govorim, ampak jaz sem še vedno presenečena nad tem, kako hitro letijo leta. Pa vem, da sedaj zvenim kot kakšna stara mama, sploh tistim, ki nimajo otrok, ampak res, ko imaš enkrat otroke, gre čas še hitreje. Prej sem vsaj vedela, da se staram, zdaj se tega niti ne zavedam več. Pride moj rojstni dan in prav potrebujem par sekund, da se spomnim, ali sem stara 37 ali 38 let (Za vse, ki se sprašujete, stara sem 37 😉 ). Da se me ne bi kdo drznil postarati!!! ☺ 

Dobro pa se spomnim leta 2016. Bil je april. S prijatelji ter našimi otroci, midva sva imela takrat samo Šajano, smo se odpravili k prijateljem v Bahrajn. Daleč. In ko sva se s Sandijem peljala proti Brniku, sem mu v avtomobilu rekla, da imam nek čuden občutek.  Da bi znala biti noseča. Nikoli ne bom pozabila tistega njegovega pogleda izpod čela in stavka “Lubi, če si pa zdaj noseča, sva pa res najbolj plodna človeka na tem svetu”. In glej ga zlomka😊. Čez par mesecev sva dobila še eno punčko. Zanimivo je to, da sem zaradi svojega boljšega občutka, test naredila v Bahrajnu. Za Šajano sem na primer izvedela v Ameriki 😉 .

Bila sem pripravljena na drugega otroka, želela sem si ga, oziroma sva si ga zelooo, ampak po drugi strani pa nisem bila pripravljena.

Sija je bila načrtovana, ampak tisti trenutek, ko je test pokazal dve črtici, sem bila v šoku. Bila sem pripravljena na drugega otroka, želela sem si ga, oziroma sva si ga zelooo, ampak po drugi strani pa nisem bila pripravljena. Razmišljala se, kako bom šla še enkrat čez vso to nosečnost. Zadnjih pet let, odkar sem rodila Šajano, sem imela nenehno zdravstvene težave. Najprej sam porod ki je bil takšen, da se me Bog usmili (o tem nikoli še nisem govorila), potem težave s hormoni in ščitnico, potem rak na ščitnici… in končno sem se malo sestavila in evo, še ena nosečnost. Seveda, da sem bila malo v skrbeh, kako bo moje telo to vse zdržalo. In je. In hvala dragemu Bogu da je, ker danes si brez Sije absolutno ne predstavljam življenja.

Naša enoletnica, ki je v nedeljo, 3. decembra praznovala rojstni dan, je naš sonček in še vedno naša dojenčica, ki jo vsi radi crkljamo. Vsi, ki jo vidijo, me najprej vprašajo, če je vedno tako nasmejana? Ja, večino časa res. 

Plazi se naokoli po hiši, vstaja in mislim, da se bomo kmalu veselili njenih prvih korakov. Kot seveda vsi veste, sem ena od tistih mam, ki si za rojstne dneve otrok nakopljejo kar veliko dela ;). Tudi za praznovanje prvega (to je bilo tudi malo za mojo dušo ) ni bilo nič drugače. December je res na splošno že precej divji mesec, jaz pa seveda ne bi bila Rebeka, če si ne bi nakopala še nekaj dodatnega dela … Imela sem kar veliko predpriprav, poleg pa sva imeli nekaj dni pred praznovanjem s Sijo tudi cepljenje. In potem, če vprašate mene, zelo hudo reakcijo na cepivo, če vprašate zdravnike, zgolj virozo😊. Otrok, ki ni jokal, Bog mi je priča, v celem letu niti eno uro skupaj (moj brat mi je celo rekel, da ga je bilo strah, da je z njo kaj narobe, ker nič ne joče), se je šesti dan po cepljenju 24 ur skupaj drla. Nenehno! Jaz sem bila na robu norosti, ona pa tako utrujena, da niti ni vedela več, kaj se z njo dogaja. Letala sem okoli zdravnikov in visela na internetu, predvsem pa me je bilo izjemno strah. Na srečo se je potem situacija umirila, tako kot, da bi vse skupaj nekdo presekal. Bila sem prepričana, da bom morala rojstnodnevno praznovanje in krst, ki smo ga imeli na isti dan, odpovedati.

Naj povem, da sta tako Šajana kot Sija sicer drugače zelo, zelo zdrava otroka, saj veliko dam na preventivo in veliko pozornosti posvečam temu, da skrbim za njuno odpornost. Z obema poskušam veliko časa preživeti na svežem zraku, vsako jutro Šajani pripravim napitek z limono in medom in prva stvar, ki jo naredi, ko pride iz vrtca je to, da si umije roke. Pred časom sem odkrila tudi en fajn sirup, Imunofit junior, ki ga Šajana celo pogoltne –  preden sem ga dala njej, sem ga poskusila tudi sama in ima okus podoben jabolčnemu soku, tako, da je to verjetno razlog, da se ne boriva za tisto žlico ;). Trkam na les, ampak zaenkrat vse to očitno deluje. Načeloma se pri Siji še izogibam temu, da ji dajem prehranska dopolnila, vendar sem se tokrat izjemoma odločila, da vseeno z Imunofitom poskusim še pri njej, saj mi je kolegica, ki je pediatrinja, potrdila, da je ok, če ji ga dam, da ima preverjene sestavine. Tudi nisem bila ravno prepričana, če mi bo uspelo enoletnico prepričati, da vsak dan pogoltne žlico sirupa, ampak mi je 😉 . No, kakorkoli, bistvo tega zapisa je, da smo zmagali in zdravi in veseli praznovali Sijin prvi rojstni dan in krst! In, da očitno kombinacija vseh ukrepov proti bacilom deluje! Preživeli smo res lep dan, v družbi prijateljev, družine in kar kipelo je od dobre energije!

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Pustite Trackback v zvezi s tem vnosom

Preberite še

Vesela bom vašega mnenja!

You must be logged in to post a comment.