Dojenček in mačka: Kako sem našo kosmatinko Leno pripravila na prihod Šajane in Sije!

Mačko imam že deset let in pred hčerkama se je vse vrtelo okoli nje, zato sem se potrudila, da jo v času moje nosečnosti kar najbolje pripravim na prihod dojenčka.

Pred dnevi se je moja prijateljica poslovila od svojega mucka, ki je sicer dočakal zavidljivo starost, a ji zaradi tega seveda ni bilo nič kaj manj hudo. Ob tej novici sem svojo Leno močno stisnila k sebi in ji pritisnila en velik poljub. Naša mačka je pač naš družinski član. Z menoj in Sandijem je že 10 let, dobila sva jo takoj, ko sva se preselila v hišo. Preden sva imela otroke, se je vse vrtelo okoli nje. Spomnim se, kolikokrat sem do poznega večera bedela in jo čakala, ko je šla gospa v lov in je ni bilo nazaj ob običajni uri. Sandi je sedel v avto in prevozil vso okolico, če jo bo kje zagledal … Zdaj, priznam, se ji posvečamo malo manj in mislim, da njej to celo malo bolj paše 😉 . Mačke so pač take, zanimive, samosvoje in ne dajo se kaj preveč motiti. Mnogi pravijo, da so mačke hinavske, jaz pa pravim, da to, da pokažeš, da nekaj bi, ali da ti nekaj ne paše in ne trpiš zgolj zaradi uvidevnosti, ni nič kaj hinavskega. Ravno zato so mi bile vedno všeč, ne vem, mogoče ima kaj veze tudi s tem, da sem po horoskopu levinja in imamo celo kaj skupnega :). 

Ker je bila ona pri hiši prva, me je seveda v času, ko sem bila prvič noseča, skrbelo, kako bo prenesela, da se bo nam trem kmalu pridružilo eno malo kričeče bitje. Naša Šajana ;). Lena ni bila ravno vajena majhnih otrok, dojenčkovega joka, naša hiša je bila njen dvorec, njen teritorj in načeloma ji tudi nisem nikoli omejevala, kje se sme gibati (se pravi, da je kdaj poležavala tudi sredi moje postelje in, da gospo ne bi preveč zmotila med spanjem, sem vedno previdno legla poleg nje). Ko sva se s Sandijem pripravljala na prihod prvorojenke, sva nekako vzporedno na to pripravljala tudi mačko. No, naj povem, da nikoli nisem verjela tistim, ki so me strašili, da mi bo mačka zadušila dojenčka in podobno, sem pa priprave vseeno vzela resno, saj mi ni bilo vseeno, da bo mačka, ne glede na vse, doživela določeno stopnjo stresa in želela sem, da bi bila tudi ona kar se da pripravljena na spremembo.

Naj povem, da nikoli nisem verjela tistim, ki so me strašili, da mi bo mačka zadušila dojenčka in podobno, sem pa priprave vseeno vzela resno.

Šajano je izredno lepo sprejela, prve dni ji je šel otroški jok malo na živce in je v bistvu zbežala iz sobe vsakokrat, ko ga je zaslišala, potem pa večjih težav ni bilo več. Pravzaprav sem presenečena, da je precej potrpežljiva, čeprav pazim, da ji Šajana in Sija ne “težita” preveč, pa tudi sama se umakne, kadar ima vsega dovolj. 

V glavnem, kot sem že omenila, sem na prihod dojenčka pripravila tudi mojo Leno. Nekaj nasvetov, kako to storiti, sem našla na spletu, nekaj sem se zanašala na lastno pamet in pa nasvete prijateljic, ki so to že dale čez. 

1. PUSTITE JI RAZISKOVATI

Kot sem že napisala, Lene nikoli nisem preveč omejevala pri tem, po katerih prostorih v hiši se lahko giblje. Tako sem ji v času, ko sem Šajanino sobo pripravljala na njen prihod, dovolila, da se tam sprehajala, vohljala, stikala po stvareh, ki sem jih imela pripravljene za dojenčka in včasih sem jo našla, kako je lepo zvita mirno spala med vsemi vrečkami in škatlami. Kasneje, ko sem imela pripravljen tudi že košek v katerem je spala Šajana, se je rada spravila počivati tudi tja. To je bilo edino mesto, moram priznati, kjer sem jo seveda odganjala. Nekajkrat okregala in si je zapomnila, da tam, pa več počivati ne sme. Predvsem iz higienskih razlogov in zaradi dlak. 

2. NAVADITE JO NA VONJ IN ZVOKE

Nekje sem prebrala, da je treba mačko navaditi na vonj in zvoke dojenčka in, da je fino, če si recimo roke namažemo s kremo za dojenčke in, ko prijemamo mačko, je ta vonj njej vedno bliže in se ji potem ne zdi nič nenavadnega. Sem poskusila in nisem prepričana, koliko je Lena to sploh registrirala in, če je to tudi razlog, da je prihod novorjenčka ni preveč vznemiril. Ampak zagotovo škodilo ni … Prijateljica je na primer svojemu mačku predvajala dojenčkov jok in mu ob tem dajala priboljške. In menda tudi ni imela težav s privajanjem na novega družinskega člana. 

3. SPOZNAVANJE OB PRIHODU DOMOV

Ob prihodu iz porodnišnice me je bila Lena izjemno vesela in mi je takoj priletela nasproti. Lupinico s Šajano sem odložila na tla in pustila, da se jo prevoha in se ob njo podrgne ;). Tako je verjetno dobila občutek, da je to, kar je v lupinici, tudi njeno. Vedno mi je bilo hecno, kako jo je hodila vohati po tistem, ko je Šajana spila svojo flaško. Ležala je ob nama in čakala, da bo konec, potem pa jo je čisto nežno s smrčkom povohljala in jo pri tem nežno požgečkala z brki, da se je mala nakremžila. Nikoli nisem dovolila, da se preveč giblje okoli njenega obraza, sem pa dovolila, da povoha njene rokice, nogice itd. Ampak to je bilo pa to. Takoj, ko je začela jokati, jo je Lena popihala ven iz sobe. 

4. ŽIVALI MORAMO SPOŠTOVATI

Hčerkama sem takoj, ko sta bili dovolj stari, oziroma, ko se mi je zdelo, da bosta razumeli, pokazala, kako se nežno boža žival, ne pustim jima, da jo vlečeta za rep, da ji kričita v uho in podobno. Vem, da otroci tega ne delajo nalašč, samo včasih pač nimajo občutka. Učim ju, da moramo živali spoštovati, da tudi Lena rabi svoj mir in načeloma mi uspeva. Imajo lep odnos, mačka je super zadovoljna, kadar se Šajana igra z njo, vendar pa se običajno kar hitro naveličata in gresta vsaka na svoj konec. 

To, da imaš doma žival, se mi zdi dobro za otroke. Ko pogledam  v Sijine iskrive oči, kadar zagleda Leno ( Lenčo, kot jo kliče Šajana), se mi zdi, da ji s tem, da imamo mačko pri hiši, dajem nek občutek, kako spoštovati, ravnati z vsemi živimi bitji že zdaj … Vem, da obstaja veliko ljudi, ki ne prenesejo, da so živali v hiši. Ampak jaz do danes ( trkam), res nimam niti ene slabe izkušnje, pa imam mačke že celo svoje življenje. Leno recimo redno tuširamo, umivamo z mačjim šamponom, otem sledi česanje in sušenje dlake… Vse to predstavlja skrb tako Šajani, kot meni, takrat odmislim vse in se posvetim za trenutek le eni nalogi. Čiščenju mačke. 

Če vprašate Šajano, ki je sedaj stara 5 let, koga ima najraje na svetu, bo njen odgovor: “Mamico, atija, Sijo in Lenčo. Naj še dolgo ostane tako. 

Foto: Peter Irman

 

 

 

 

 

Pustite Trackback v zvezi s tem vnosom

Preberite še

Vesela bom vašega mnenja!

You must be logged in to post a comment.