Še en dokaz, da so moški z Marsa, ženske pa z Venere!

Nikoli ne bom razumela, zakaj so moški obsedeni s čistim avtomobilom, doma pa se cunje za prah niti dotaknejo ne …

Ali ste se kdaj spraševale, zakaj hudiča moških vsaj velike večine ne motijo kocine, ki ostanejo po britju v umivalniku, ali pa kup ’prešvicanih’ cunj, ki jih po rekreaciji stresejo iz športne torbe, potem pa mirno stopajo čeznje, da pa jih izjemno moti, če se v njihovem, sterilno čistem avtomobilu na armaturni plošči pojavi en sam las? Ob sobotah dopoldne po zajtrku že divja s sesalcem naokoli in ga čisti, ampak bog ne daj, da bi doma v roke prijel kakšno cunjo in pobrisal prah, kot da sta to zanj dva ločena svetova (no, verjetno to tudi sta 😉 ).  Šamponira, izpira, briše, polira … ;). Zabavno. Jaz to rešim precej preprosteje peljem avto v pralnico. Pika. 

“Očisti si čevlje, preden stopiš noter. Šajana, žemljo pojej, preden greš v avto.« Ob teh Sandijevih opozorilih vedno zavijam z očmi in se trudim razumeti, kaj imata z avtom ;).  Zadnjič, ko je imel z njim težave, je hodil naokoli kot polit cucek, ves zaskrbljen. Samo gledala sem ga in se čudila … Ampak verjetno je to tako kot pri moških, ki se trudijo razumeti nas, ženske, in čevlje ha ha ha. Nad čistočo mojega avtomobila je že obupal, kajti revežu nikakor ni jasno, da se na tako majhnem prostoru nabere toliko papirčkov, steklenic in druge navlake. Ampak bodimo iskreni. On avto dejansko potrebuje le za vožnjo od službe do doma in vmes še nekajkrat za na rekreacijo. To je to. Jaz zjutraj razvažam hčerki, ju poberem v šoli in vrtcu, ko peljem Šajano domov z jahanja, v avtu smrdi kot v hlevu, če je zunaj blato, itak že vem, da mi bo kar slabo, ko bom pogledala v zadnji del avtomobila, saj otroci ne glede na to, koliko jim težimo, pač nimajo občutka.

Včasih se hecam, da bi v svojem avtu lahko mirno par dni preživela. Hranila bi se s posušenimi skorjicami kruha, drobtinami, napol pojedenimi čokoladkami, ki jih moji Šajana in Sija zatlačita med sedeže, v prtljažniku pa imam od superg do salonarjev, trenirke, kratkih hlač in kakšne bolj ’nobel’ cunje, nekaj dežnikov, ker od doma vzamem vedno novega in ga pustim v avtu, vzorcev parfumov MySpirit … Ne bom vas več dolgočasila z naštevanjem, ker mislim, da me večina žensk razume. Ali veste, kaj jaz vsem rečem, preden se usedejo v moj avto? Upam, da se ne umažeš☺ No, malo se šalim, ampak včasih pa res ni daleč od resnice☺.

Včasih se hecam, da bi v svojem avtu lahko mirno par dni preživela. Hranila bi se s posušenimi skorjicami kruha, drobtinami, napol pojedenimi čokoladkami, ki jih moji Šajana in Sija zatlačita med sedeže.

Avto mora biti lep in varen.

Moj odnos do avta je zelo preprost: potrebujem ga zato, da se z njim pripeljem do cilja. Pomembno je, da je varen, zanesljiv in lep. Ni globljega odnosa, le ta, da že vrsto let prisegam na mestne terence (podučili so me, da je to tudi moj Hyundai tucson, ker pred tem sem mu vedno govorila džip. Ampak menda je SUV pravilneje 😉 ). Pred kratkim sem zamenjala svojega jeklenega konjička. Šla sem z belega Hyundai tuscona na belega Hyundai tuscona☺. Bi človek rekel, ko me tako bere, da so mi všeč beli hyundaiji, kajne? Haha, res je☺ No, ta ima v nasprotju s prejšnjim malo narejenega ’face lifta’, lepotnih popravkov, pa avtomatik je, kar prejšnji ni bil, pa usnjene sedeže, kar pomeni, da polit sok ni več taka težava☺ Pa vem, da ponoči super vidim, baje ima neke ’ful’ led luči, karkoli pač to pomeni. Skratka super se vidi ☺ . 

Kdo je boljši šofer? Moški ali ženske?

Vprašanje, kdo je boljši šofer, moški ali ženske, je eno od tistih, ki večno sproža vroče polemike. Zase mislim oziroma VEM, da sem zanesljiva in varna voznica . Aja, tukaj lahko omenim še eno stvar, ki je ne razumem v bistvu je stereotip, ki me včasih malo pogreje, da so moški za volanom boljši. Potem pa se vozim iz Brežic do Ljubljane in bi včasih ravno kakšnega moškega, ki egoistično prehiteva kamion deset minut in se ne ozira na druge, ki zadaj dobivamo ošpice kljub cepivu, zadavila. ☺ Zase lahko rečem, da naredim na teden, mesec, leto toliko kilometrov po Sloveniji kot kakšen profesionalni šofer. Za primer samo ko sem plesala v šovu Zvezde plešejo (pa smo spet tam), sem v štirih mesecih naredila 23.000 km. No, dragi gospodje? Ni kar tako, kajne, da ne? ☺ Včasih je vožnja skozi celo Slovenijo tudi edini trenutek, ko sem lahko malo sama s seboj, ko ne gledam non stop mejlov, sporočil na telefonu. Včasih res ’paše’.

In ko smo ravno pri mejlih in gledanju v telefon zapis, ki me je streznil, da sem to nehala početi, in ga zdaj delim tudi z vami. Zapis mojega kolega Mateja Špeharja. Upam, Matej, da ne zameriš ;). Preberete ga lahko TUKAJ.

V glavnem drage moje, upam, da sem vas vsaj malo potolažila, ker verjamem, da nisem edina z možem, ki se mu meša, če se notranjost njegovega avtomobila malo umaže in, da nisem edina ženska, ki posluša, da so moški boljši šoferji. Kot sem napisala že zgoraj, me včasih resnično razjezi, ko vidim, kako brezglavo in objestni so nekateri v avtomobilih. Včasih si ne morem pomagati, da ne bi komu, ki v nevarnost spravlja sebe in druge, zabrusila, da je en navaden konj za volanom. Ampak mi je potem žal, da žalim te lepe in plemenite živali ;). 

Pustite Trackback v zvezi s tem vnosom

Preberite še

Vesela bom vašega mnenja!

You must be logged in to post a comment.