Življenje se ti lahko spremeni v stotinki sekunde!

Vsakokrat, ko slišim ali preberem kakšno novico o prometni nesreči, me spreleti srh. Žrtve so od nekoga mama, oče, hči, teta, sin, najboljša prijateljica, sodelavec. 

Tudi slučajno si ne želim in ne morem predstavljati travme in tega, kakšno je od trenutka, ko izvedeš takšno strašno novico, tvoje življenje. Sploh, če se to zgodi tvojemu otroku. To so tako hude stvari da, ne samo, da si jih ne znamo, ampak si tega niti ne želimo predstavljati. In prav je tako. Tega nikoli in nikdar ne bi smel doživeti nobeden starš. Življenje bi, če bi bilo vse pravično, moralo potekati tako, da otrok pokoplje starša in ne obratno. Dejstvo je, da ni hujše bolečine od tiste, ko izgubiš svojega otroka, ne glede na to, koliko je otrok star. 

Ste kdaj razmišljali, kako hitro, kako enostavno, v stotinki sekunde, se ti lahko življenje iz lepega, umirjenega, prijaznega, spremeni v tragedijo?

Na prehodu za pešce zbil kolesarja, tovornjakar povozil dve 14 letnici, pijan za volanom zletel s ceste, prometna nesreča na avtocesti … Marija pomagaj. Dnevno takšne in drugačne informacije. O  tem sem začela razmišljati, ker sem tudi sama cele dneve v avtu. In tudi moj mož, ki je trgovski potnik, cele dneve preživi v avtu in dejansko lahko rečemo, da nosi svojo glavo v kovčku. Stotinka sekunde nepazljivosti in že je lahko uničena cela družina. In to, dragi moji, se zgodi tako hitro, da si sploh ne znamo predstavljati. Poznam družino, ki se jim je zaradi enega piva preveč spremenilo življenje za vedno. Bili so na pikniku. Pili pivo. Nič neobičajnega, kajne? Oče, voznik, je pač spil kako pivo več, kot je dovoljena doza, da ne napihaš. Ko si ga pogledal ne bi nikoli in nikdar rekel, da je pijan. Daleč od tega. Zelo trezen je deloval. Ampak po preverjanju testa alkoholiziranosti je bil uradno pijan, ker je napihal.

Kaj se je zgodilo: peljali so se, peli v avtu in se imeli super, ko je naravnost pred avtomobil skočil 6 letni otrok za nogometno žogo. Naprej ne rabim razlagati, kajne? Ker je voznik napihal, je bil v trenutku vsega kriv. Pustimo, to, da povoziti otroka že ko smo trezni, je najhujša nočna mora, ki jo lahko doživiš, si predstavljate pa, da še napihate? Zaradi enega piva preveč?

 

Kolikokrat ste v avto sedli preutrujeni, ker ste želeli čim hitreje priti iz točke A v točko B. Kolikokrat ste v avtu že dvignili telefon, poslali kakšno sms sporočilo ali na semaforju preverjali dogajanje na družabnih omrežjih? Težko verjamem, da nikoli – vključno z menoj. Priznam. Vse to sem že počela. Tudi neumna in mlada, sem odgovarjala na mail v avtomobilu. Vse to sem že počela, ker sem bila NEUMNA in se nisem zavedala posledic svojih dejanj. Zdaj pa se jih. Še kako se jih, odkar sem tudi sama mama.

Kolikokrat ste v avto sedli preutrujeni, ker ste želeli čim hitreje priti iz točke A v točko B. Kolikokrat ste v avtu že dvignili telefon, poslali kakšno sms sporočilo?

Odkar imam svoje otroke, to počnem vedno bolj redko, pravzaprav skoraj nikoli. Ker v nekem trenutku, sploh pa, ko berem o različnih tragedijah, ki se dogajajo na cestah,  sem pomislila, kaj na tem svetu je lahko pomembnejše od moje družine, od življenja? Le kako pomemben klic ali sms sporočilo bi morala prejeti, da bi za to tvegala svoje življenje ali pa bog ne daj, celo življnenje koga drugega, po možnosti otroka?

Zato apeliram na vse, da te »preklete« telefone, ki nas tako ali tako zasvajajo, nam ne pustijo dihati niti minute brez nih (ja, vem, zato smo krivi sami, ampak način življenja nas je kar nekako pripeljal do tega), pustimo v torbici in torbico pustimo v prtljažniku. In med vožnjo se oglašamo samo, če imamo prostoročno telefoniranje.

S tem se zavarujemo, da nas razna sporočila preko viberjev, whatssapov, sms sporočil, messengerjev ali drugih aplikacij, ne bodo mogla premamiti. Pa še v tem primeru jaz včasih, če vem, da me bo klic razburil ali zahteval preveč moje pozornosti, počakam, da se nekje ustavim in potem opravim pogovor. Ker nič ne more biti bolj pomembno od življenja. Če izhajam iz sebe, iz svojega primera. Imam lepo, čudovito življenje. Imam dve čudoviti deklici, čudovitega moža, no pustimo to, da je včasih malo manj čudovit, ampak načeloma je čudovit človek, čudovit mož. Imam super službo in vse je fajn. In si ne znam predstavljati, da zaradi tega, ker me je zanimalo, kdo mi je poslal SMS sporočilo, uniči življenje sebi in drugim. Vem, da se sliši klišejsko in zlajnano. Ampak LAHKO SE ZGODI. ZGODILO SE JE ŽE MNOGIM, LAHKO SE ZGODI TUDI TEBI, MENI, NJEMU. Te stvari, dragi moji, za seboj potegnejo takšne posledice, ki si jih niti v najhujši nočni mori ne moremo predstavljati.  

In si ne znam predstavljati, da zaradi tega, ker me je zanimalo, kdo mi je poslal SMS sporočilo, uniči življenje sebi in drugim.

Zdaj je že jasno, da je telefoniranje med vožnjo eden pogostih dejavnikov, ki pripelje do prometnih nesreč in zaradi tega je ugasnilo marsikatero življenje. Mislim, da je nujno potrebno, da začnemo na tem podorčju osveščati naše otroke in mladino. Morajo se zavedati tega, kakšne posledice so, če med vožnjo buljiš v ekran telefona, saj najstniki si niti ne znajo predstavljati, kaj pomeni smrt. Vsi smo bili mladi in neumni, zato točno veste, o čem govorim.  Treba jih je naučiti, da je greh, če hkrati voziš in imaš telefon v roki. Kako to doseči? Ne vem, nisem dovolj pametna. Vem pa, da bosta moji hčerki na to tremo od mene poslušali vsak dan, predvsem pa jima bom sama najboljši vzgled. Da bosta videli in si zapomnili, da njuna mama med vožnjo ne bere sporočil, ne “čekira” facebooka in instagrama.   

Tako, da družba. Mislim, da je čas, da VSI skupaj nekaj spremenimo in postanemo zgled. Odložite telefone, pozabite na njih medtem ko vozite!

Pustite Trackback v zvezi s tem vnosom

Preberite še

Vesela bom vašega mnenja!

You must be logged in to post a comment.