Nikol’ ti ne bo ratal! Stavek, ki sem ga v karieri od nadrejenih slišala največkrat.

Če bi morala izbrati stavek, ki sem ga v svoji karieri največkrat slišala od svojih nadrejenih, je to gotovo ta. Vedno so ga še nadgradili z opisom mojega karakterja, reakcij ali obnašanja, ki je bilo po slišanem katastrofalno, arogantno, preveč direktno, neprilagodljivo, prehitro, prezahtevno, brez rokavic, pa ne bodi glupa in a bi se lahko malo lepše obnašala, taka fejst punca, pa t’ko grozna!? 

Še dobro, da mi niso prišli do živega, sicer danes nikoli ne bi bila tu, kjer sem. Sem 51letna, zelo samostojna, izkušena, odločna in svojeglava gospa s 30+letno kariero, končno lastnica svojega podjetja, v katerem veliko in dobro delamo vse tisto, kar najraje počnem – od TV produkcije različnih oddaj, prenosov in oglasov ter spotov, do organizacije najrazličnejših dogodkov – promocij, koncertov, državnih proslav in obletnic, konferenc in teambuildingov, pa Ljubljanskega tedna mode in Skrivne večerje, ki sta projekta, ki jih z ekipo delam za dušo. Občasno svoje znanje delim tudi na kakšnih delavnicah ali konferencah, lahko, da se ujamemo na kateri. Kar pa je najbolje, pri tem uživam in končno, odkar sem šla na svoje, tudi povsem lepo zaslužim. 

Kaj sem naredila narobe, da se napovedi niso uresničile? Pa pojdimo od začetka in po vrsti.

Moji prvi zločini

Moj prvotni zločin je bil, da sem bila dobrovoljno in za oko prijazno mlado dekle s širokim nasmehom, ki sem pravočasno in natančno opravila vse, kar mi je bilo naloženo. Če česa nisem znala, sem se hitro učila, tudi iz napak, rada sem poprijela za vsako delo, ker sem se zavedala, da mi to širi obzorja in možnosti. A glej ga zlomka, to sem nespametno zahtevala tudi od nadrejenih in sodelavcev, ki so bili sprva vsi starejši in bolj izkušeni, kar je pogosto pomenilo, da so tudi zelo izkušeno ‘hvatali krivine’, kot bi se izrazili naši sosedi. In tu se je ljubezen dostikrat zalomila. Ker imam vsajen nekakšen virus pravičništva in težko popustim, preden ne počistimo nesnage izpod preproge, mi je bilo pogosto dano vedeti, da s tako aroganco in katastrofalnim obnašanjem ne bom dolgo. Skratka, ne bodite grozne, delajte kot nore, nastavite drugo lice, bodite tiho in uklonite hrbet, če želite uspeti. Meni to očitno ni ratalo.

Poleg opravljanja svojega dela sem rada pomagala tudi drugim, dokler me to ni začelo tepsti po glavi. Zakaj že? A ni pomoč dobrodošla in cenjena? Po mojih izkušnjah, ne vedno.

A tolerančni prag sem imela predvsem za stopnjo sprejemanja del in nalog visok, lahko sem naredila hudiča in pol brez pretiranih vprašanj, saj sem od nekdaj delala v velikih ekipah svobodnjakov, kjer velja načelo solidarnosti. Razen, ko pač ne in nevede padeš v enačbo ‘vsi za enega, ena za vse’. Poleg opravljanja svojega dela sem rada pomagala tudi drugim, dokler me to ni začelo tepsti po glavi. Zakaj že? A ni pomoč dobrodošla in cenjena? Po mojih izkušnjah, ne vedno. Opravljati delo namesto nekoga drugega pogosto ni OK, ker delaš in zgaraš se predvsem ti, saj moraš opraviti tudi svoje delovne naloge, oni pa pogosto pokasira in pozabi reči hvala. Še posebej tečno je, ko se ‘daš na pol’ za nekoga, ki kompletno zahinavi, ko kaj ne gre po planu in jih namesto njih dobiš po grbi ti. 

Dobrota je sirota, ker je pozabila izstaviti račun

Znano? Ko bi vedele, kolikokrat sem od jeze in razočaranja jokala v kakšnem temnem kotu ali stranišču in si lizala rane na občutljivi mladi dušici! Ven sem prišla z rdečimi očmi, a sem prevzela odgovornost in popravila ‘za seboj’, a takrat sem spoznala, da obstaja pomoč in ‘pomoč’, ki sem jo začela odklanjati ali pač zaračunavati, saj imam ponavadi svojega, zelo odgovornega, dela zadosti.  Da ne bo nesporazumov – zdaj ne govorim o pomoči nekomu v težavah, pač pa o tistih, ki svojega dela ne opravijo iz drugih razlogov. 

Če ti namreč ne opraviš svojega dela in ga postorim jaz zate, je to nekaj vredno. Predno torej pristaneš, se vprašaj, zakaj to ni bilo opravljeno doslej, kaj imaš od tega in ali boš s tem zadovoljna in ne nazadnje, ali boš lahko nemoteno opravila svoje primarne zadolžitve ter kaj bo trpelo, če jih ne boš. Tudi od svoje ekipe zahtevam, da najprej opravijo svoje delo, za katero so najeti in plačani, šele potem se naj lotijo pomoči drugim. Predvsem pa, da morajo za svoje (ne)opravljene naloge prevzeti odgovornost, tudi, če so jih naložili drugim. Ko izvem, da se kaj takega dogaja, ponavadi izprašam oba – tistega, ki je potreboval pomoč in mi tega ni povedal, in tistega, ki je poskušal pomagati in mi tega tudi ni povedal. Ker me iskreno zanima, kje se je zalomilo – sem narobe ocenila človeka in njegove sposobnosti, sem koga preobremenila ali precenila ali pa je to le bližnjica do cilja? Ko se zatakne, namreč želim, da mi to pravočasno povedo, ker sem jaz tista, ki nosim odgovornost za kakovostno izvedbo projekta in posledično tudi tista, ki bom odločila, katere vrste pomoč je potrebna – prava, ali le poštena brca v rit. Žal je pogosto slednje.

Foto: Marko Delbello Ocepek

Ergo, ne pomagajte, če niste pripravljene nositi posledic – delati več, pridobiti nova znanja, izkušnje, zahvalo (tudi grajo) ali iskreno mnenje, včasih celo lep(ši) honorar. Super je, če dobite večino naštetega, a to pogosto pride le, če na to opozorite, zato storite to. Beseda ni konj. Opozarjam, da ne boste popularne, boste pa bogatejše – za cel kup izkušenj in tudi na računu bi se znalo poznati! Ko ljudi prijazno opomniš, da si jim naredil uslugo, se občasno celo spomnijo reči hvala in/ali izbrskajo kakšen bonus. 

A ne pozabite – tudi negativne posledice in prevzemanje odgovornosti ter popravljanje napak spadajo pod rubriko izkušnje, boste pač vedele za drugič, nihče se namreč ni rodil pameten. Razen večine generacije Y, ki z diplomo v žepu in brez izkušenj zahteva direktorsko pozicijo in plačo, a to je že druga zgodba. Izjeme naj mi oprostijo.

O predsodkih 

Ne glede na vse, še vedno verjamem, da so ljudje v osnovi dobri. Dokler pač niso. A tudi tega se je bilo treba naučiti. Mojo mladost, ustrežljivost, dobrovoljnost, pripravljenost pomagati in sodelovati so dostikrat zamenjali za vodljivost in neumnost, ki bi jo bilo treba izkoristiti, včasih tudi ponižati. Nikoli ne bom pozabila starejše režiserke, ki sem ji na nekem sestanku prinesla kavo in me je pred celo ekipo vprašala, če mislim do konca življenja kavice kuhat? In a ne bi raje kaj naredila iz sebe? Že res, da nisem končala faksa, kar je bil njen (in takrat še pogosto tudi uraden) parameter uspeha, a bila sem njena asistentka in obenem organizatorka, ki je spravila skupaj en lep del snemanja. Torej, ženska ženski ženska moment. Verjetno ne rabim posebej poudarjati, da moj odgovor ni požel ovacij in je bilo moje napredovanje v tem svetu ponovno postavljeno pod (predvsem karakterni) vprašaj. Ker spet, obnašaj se svojim letom primerno in se ukloni ogroženim starejšim, četudi ti ne priznajo dosežkov, da o spoštovanju sploh ne začnem. Pravijo, da tako prideš do pozicije. No, meni tudi tako ni ratalo.

Nič ne rečem, pogosto sodimo po videzu, a dajmo ljudem priložnost. Če bi videli večino moje ekipe, nam ne bi dali čuvati niti narisanih ovac, a ko nam enkrat daste priložnost, vam ne bo žal. Meni mladostno prijazna zunanjost pogosto ni pomagala, ker sem morala pogoltniti marsikaj šovinističnega do trenutka, ko sem se to naučila obrniti sebi v prid. Vsakič, ko pomislim na presenečene poglede na sestankih, kjer se od mene pričakuje dekorativno-kimajoč pristop in se stvari obrnejo drugače, se nasmehnem in se v sebi zahvalim za priložnost, da sem imela priložnost stopiti skozi vrata, od tistega trenutka dalje pa je le od mene odvisno, ali jih bom odprla na stežaj ali zaloputnila za vedno. Videz, prijaznost in nasmeh pomagajo, a le v začetku. Za vse ostalo boste morale trdo delati. Bližnjic ni, vsaj dolgoročno ne.

Nič ne rečem, pogosto sodimo po videzu, a dajmo ljudem priložnost. Če bi videli večino moje ekipe, nam ne bi dali čuvati niti narisanih ovac, a ko nam enkrat daste priložnost, vam ne bo žal.

Neprilagodljiva, a nepremagljiva

Piranja, pitbul, grizli, čarovnica, zmaj, pa še kaj bi se našlo v repertoarju opisov Melinde s strani ljudi, ki ne delajo (več) z menoj, a so si vseeno večinoma edini v eni stvari.  Melinda je zajebana, a je fer. Zabušanti čutijo strah (in prav je tako), ostali spoštovanje, ker vedo, da mi ovinkarjenje ali gledanje skozi prste ni v naturi, nekateri me od daleč sovražijo, ker so slišali ‘že toliko’ o meni, dejstvo pa je, da imam kljub vsemu okoli sebe ogromno ljudi, ki me imajo radi in tudi z veseljem sodelujejo z menoj. Kakorkoli se čudno sliši, sem precej enostavna za uporabo. Ne ‘prodajaj mi bučk’, ker tega ne prenesem najbolje, prepričaš me lahko z dobrim argumentom in iskrenim pogovorom. Nakladače, šuntače in lenuhe zavoham na 100 kilometrov in naredim vse, da jih nimam v svoji okolici. V ekipi imam raje nekoga malo slabšega in srčnega, kot najboljšega na svetu, a egoista. Je na koncu rezultat boljši.

Vsak, še tako zahteven  projekt pripeljem do konca, ker imam za sodelavce odlične in neprilagojene individualce, ki kljub vsemu držimo skupaj in s katerimi lahko premikamo gore, smo kar se da iskreni, direktni, natančni, a razumevajoči, si radi pomagamo, se izzivamo, komuniciramo odkrito in argumentirano, dostikrat s kupom grobih šal, a še vedno spoštljivo. Poznamo hierarhijo, a se nam ni problem učiti od drugega. Vsake toliko sicer komu odnese pokrovko, a ko se para razkadi, povzamemo bistvo in gremo dalje brez zamer. Dostikrat se strinjamo, da se ne strinjamo, a bomo skupaj izbrali pot, po kateri bomo šli. Na koncu pa je pomembno le, da vsi radi opravljamo svoje delo, ga kljub stopnji zahtevnosti jemljemo kot izziv in ga opravimo z veseljem, v soglasju s seboj in naročnikom. 

Moj recept za uspeh je torej iskrenost, smelost, zahtevnost, čvrsta volja, trda koža, širok nasmeh, odlična, osebno izbrana in neustrašna ekipa odgovornih norcev, karte na mizi in spodoben denar v dogovorjenem roku na računu. Pomaga tudi, da ko nekaj potrdim, se tega tudi držim in ko kaj zeznem, se opravičim in poskusim popraviti ali vsaj ne ponoviti napake. Sem dovolj samokritična in samozavestna, da slišim in tudi razmislim vse, kar mi kdo pove, četudi je to kritika in jo sprva težko pogoltnem. Uporabljam prosim, hvala in pohvalo, ko je čas za to. Ne trpim od svoje veličine ter se ne jemljem preresno, zato dostikrat s humorjem preveslam težave. Vem pa zelo natanko, koliko sem vredna in koliko sta vredna moj čas in znanje, ki mi ga ni problem nadgrajevati. Sposobna sem hitrih odločitev, za katere prevzamem odgovornost in zahtevam, da se to tudi spoštuje. Vse to zahtevam tudi od ekipe. Kdor tega ni sposoben, ni (več) naš. Kot odgovoren kapitan svoje barke jo redno čistim, ko me balast vleče navzdol ali v nepravo smer, ga odvržem, vseeno pa se ves čas poskušam tudi zabavati. In ko določeno delo postane muka, si najdem kaj novega, kar me žene dalje in nikoli ne izpustim priložnosti, ki mi je vsaj malo zanimiva, četudi (še) neznana.

Mantra uspeha

Drage moje, zapomnite si: če si nečesa želite in v to čvrsto verjamete, naredite prvi korak, vsi ostali bodo sledili organsko. Uspeh se ne ‘zgodi’, ampak je zanj treba trdo delati, obljubim, da bo en kup težav in napak, a ne obupajte, te so najboljše učiteljice, le ponavljajte jih ne. Ne poslušajte dvomljivcev in negativcev, ker vam najverjetneje trosijo svoje strahove, pa tudi ne le tistih, ki vam rišejo mavrice in samoroge. Resnica je nekje vmes. Bodite samostojne, vztrajne, realne in pripravljene na vse in si mantrajte teh nekaj klišejev, ki pa so še kako resnični:

Če ne kupiš srečke, nikoli ne boš zadel na lotu! Tudi tista, da si pomagaj sam in bog ti bo pomagal, je na mestu, ali kot bi rekla moja mati, uzdaj se u se i u svoje kljuse, preveri fakte, pamet v roke in piči dalje. Vmes ne pozabi, da se dobro blago samo hvali, ker ga drugi (še posebej v Sloveniji) ne bodo, tudi nekaj atletskih sposobnosti ob preskakovanju ovir pomaga. Nujno je tudi usvajanje in uporaba izredno uporabne besedice NE. Še posebej, ko ti solijo pamet tisti, ki so na podarjenih pozicijah ali začutiš parazitsko energijo prosilca. Verjamem tudi, da je dobrota sirota izključno zato, ker ne izstavi računa za svoje delo.

Nujno je tudi usvajanje in uporaba izredno uporabne besedice NE. Še posebej, ko ti solijo pamet tisti, ki so na podarjenih pozicijah ali začutiš parazitsko energijo prosilca.

Poznajte svojo vrednost in jo zaračunajte, le hudo zaljubljeni lahko živijo od zraka, ostali moramo jesti in plačati položnice. Ker smo ženske, si upam napisati, da upoštevajte intuicijo, tisto rdečo lučko v glavi, ki se vam prižge brez pravega razloga, a se čez čas izkaže, da se je prižgala z razlogom. A gorje, če jo zamenjate s strahom, ta vam ne bo pomagal veliko. Ko ste v dvomu, ali bi ali ne bi, se za trenutek ustavite, razmislite in se vprašajte, kaj je najslabše in kaj najboljše, kar se lahko zgodi, pa boste videle, da je strah povečini votel, okrog ga pa nič ni. Preden skočite, je sicer zelo dobro preveriti globino vode, a če nihče ne bo umrl v procesu, se izplača poskusiti, sicer se boste vedno spraševale, kako bi bilo, če bi bilo. Ko naletite na nekoga, ki vam zatrjuje, da obstaja le ena možnost, vedite, da NI tako. Možnosti je vedno več, le videti jih morate. Pogovarjajte se, presenečene boste, koliko ljudje (po)vedo, sploh, če zastavite pravo iztočnico, zato je pomemben zaupanja vreden krog prijateljev in sodelavcev. In še ena – karma dela počasi, a zanesljivo, zato hojo preko trupel in skrivanje okostnjakov v omarah toplo odsvetujem. 

Zdaj pa ponavljajte, dokler ne začnete verjeti, potem pa ste že na pravi poti proti uspehu. 

Za konec pa še najpomembnejše – ne pozabite se zabavati, saj je življenje je le eno, brez možnosti popravcev! 

1 Komentirajte

  • Avatar
    Posted 21 junija, 2020 9:33 pop
    by Jolanda

    Kapo dol, takih žensk, ki imajo jajca je malo 😉

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. Postani del Nepremagljivih in v petek te bo v poštnem nabiralniku čakal Vodič za celovito jesensko ličenje.

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržne
Pogoji poslovanja - Piškotki