Raziskave preučujejo, zakaj nekateri ljudje pri doseganju ciljev naletijo na manj ovir. Ste se kdaj vprašali, zakaj je nekatere cilje zelo težko doseči?

Ali je to zato, ker si teh ciljev ne želite uresničevati, vendar jih morate? In ali je to zahtevno zato, ker vam primanjkuje discipline in samokontrole? Ali pa je odgovor povezan z vašim dojemanjem ovir – ovire vidite kot akutne, številne, nepremagljive in tako naprej. Današnji članek ponuja nekaj odgovorov. 

Motivacija “hočem” in motivacija “moram”

Včasih ljudje zasledujejo cilj, ki odraža njihove interese, preference, želje in vrednote. To pomeni, da imajo motivacijo, ki ji rečemo tudi motivacija HOČEM. Na primer, oseba, ki si zelo želi, da bi postala fit, bo verjetno imela visoko motivacijo hočem, da bo telovadila, se učila o vadbenih rutinah, dietah, prehranskih dopolnilih …

V drugih primerih ljudje zasledujejo cilj zaradi pritiskov in pričakovanj. Na primer, če osebe ne zanima, da bi postala fit, vendar ji rečejo, da mora shujšati zaradi zdravstvenih razlogov, potem ima večjo motivacijo za vadbo kot motivacijo, da bi dejansko telovadila. Tukaj gre za motivacijo MORAM.

Drugi koncept je samokontrola

Samokontrola se nanaša na sposobnost usklajevanja svojih odzivov z zastavljenimi cilji. Samokontrola se pogosto povezuje s samodisciplino, močjo volje in zmožnostjo, da ostanemo potrpežljivi in zavrnemo kratkoročne užitke zaradi dolgoročnih koristi. Pomembno vprašanje je, ali se ljudje z visoko stopnjo samokontrole dobro upirajo skušnjavam ali pa se pri njih skušnjave sploh pojavljajo redkeje.

Dosedanje raziskave kažejo, da veliko ljudi, ki so uspešni pri samokontroli, izvaja samoregulacijo brez napora, kar pomeni, da se srečujejo z manj skušnjavami. Zakaj? Morda zato, ker izbirajo okolja, ki so razmeroma brez ovir, ali spreminjajo svoje okolje, da bi zmanjšali moteče dejavnike, skušnjave ali konkurenčne cilje (npr. izklop telefona med učenjem). Ali pa zato, ker sploh zaznavajo manj težav. Na primer, športniki morda ne vidijo hladnega vremena kot ovire za vadbo na prostem.

Preučevanje samokontrole lastnosti, motivacije in ovir

V sedmih raziskavah so preučevali odnos med motivacijo (hočem in moram) in samokontrolo lastnosti ter želeno (raziskave 1-3 a-b) ali dejansko (raziskave 4-6) postavitvijo ovir v okolju. V študijah 3 a-b in 4 so dodatno preučili razmerje med motivacijo (hočem in moram), samokontrolo lastnosti in subjektivnim zaznavanjem ovir ter ga primerjali z razmerjem z želeno postavitvijo ovir. Uporabili so dve vrsti vzorcev (študente in delavce), dve ciljni področji (šolski uspeh, zdrava prehrana) in tri okolja (realno življenje, laboratorij, internet).

• Študija 1: Udeleženci so si morali predstavljati scenarije, ki vključujejo ovire za zdravo prehranjevanje.
• Študija 2: Podobno kot v prejšnji raziskavi, vendar je bil cilj šolski uspeh.
• Študiji 3 a in 3 b: Scenariji so poleg subjektivnega zaznavanja ovir ponovno vključevali zdravo prehranjevanje.
• Študija 4: To je bila terenska študija (knjižnica) o dejanskih ovirah za šolski uspeh.
• Študiji 5 in 6: situacije v laboratoriju, ki so vključevale ovire pri doseganju cilja zdravega prehranjevanja.

Raziskave so pokazale zanimive rezultate

Rezultati so pokazali, da sta motivacija »hočeš-nočeš« in samokontrola lastnosti povezane s tem, da ljudje nastavijo svoje okolje tako, da zmanjšajo doživljanje ovir, medtem ko je motivacija »moraš-nočeš« povezana s postavljanjem ovir bližje sebi.

Na primer, ljudje, ki so bili prisiljeni v dieto, so, verjetno samodejno in brez zavestnega namena, postavili vrečke čipsa in piškotov na spodnje police v shrambi, kar pomeni, da so bili ti nezdravi prigrizki na dosegu roke. Poleg tega je bila motivacija “moraš” povezana z dojemanjem ovir kot bolj problematičnih, medtem ko je bila samokontrola lastnosti povezana z dojemanjem ovir kot manj problematičnih. Nazadnje, ko so primerjali učinke motivacije na preference glede postavitve ovir in na subjektivno zaznavanje, so rezultati pokazali, da je bila povezava z zaznavanjem močnejša pri motivaciji moraš, vendar se ni razlikovala pri motivaciji hočem.

Krepitev ali sabotaža naših prizadevanj za dosego cilja

Izsledki raziskav kažejo, da je za uspešno doseganje ciljev pomembna tudi naša okolica, čeprav je moč volje zelo pomembna. Pregledane raziskave so pokazale, da sta samokontrola in motivacija želja (zasledovanje cilja, ki je zanimiv ali zaželen) povezani z nagnjenostjo k izbiri okolij z manjšim številom ovir in z večjo razdaljo med seboj in ovirami.

Če si na primer resnično želite zdravo prehranjevati, je manj verjetno, da boste na poti iz službe hodili mimo slaščičarn ali avtomatov s prigrizki. Doma pa zdravo hrano postavite bližje, nezdravo hrano, kot so sladkarije ali sladoled, pa umaknete. Nasprotno pa je motivacija “moram” (notranji pritiski, zunanje zahteve, “moram”) povezana z naklonjenostjo do okolij z večjim številom ovir ali z manjšo razdaljo med seboj in ovirami.

Še ponazoritev: Če zahtevno knjigo berete samo zato, ker jo morate (berete jo za obvezni pouk), imate lahko v ozadju nezavedno prižgano televizijo ali v bližini priljubljeni strip. Ni treba posebej poudarjati, da imajo lahko na dolgi rok mešani občutki do cilja negativne posledice, ki vodijo do večjega samo spodkopavanja in celo odvrnitve od cilja.

Neljubih nalog se vsi lotimo s težavo

Vsi imamo težave s samo motivacijo, zlasti pri določenih nalogah. Ta prispevek ponuja strategije, kako se motivirati za opravila, ki jih ne marate. Vendar pri učinkoviti samokontroli ne gre toliko za upiranje skušnjavam kot za zmanjševanje verjetnosti ali doživljanja skušnjav. Kako? To lahko vključuje postavljanje boljših in pristnejših ciljev, razvijanje zdravih navad ter uporabo situacijskih in zaznavnih strategij, o katerih smo govorili danes. Če povzamemo, lahko za dosego cilja uporabite različne tehnike:

• Strategija izbire situacije. Primer: vadba v telovadnici namesto doma; izogibanje polic s sladkarijami v trgovini z živili.
• Strategija spreminjanja situacije. Primer: uporaba manjših krožnikov, da pojeste manj; uporaba slušalk za odpravljanje hrupa, ko se učite v hrupnem okolju.