Čustva so zelo zapletena tema, sploh, kadar jih ne razumemo dobro. Nerazumevanje čustev vodi v njihovo napačno obvladovanje. 

Naša čustva so dejansko dragoceni podatki, vendar si jih skoraj vsi napačno razlagamo. To lahko vodi v napačno upravljanje čustev ali situacije, v katerih se pojavijo. Ko se jih zavedate, pa se lahko prilagodite tako, da boste mirnejši in učinkovitejši, kar je pri čustvih zelo pomembno. Spoznajte pet napak, ki jih največkrat naredimo.

Tukaj je pet najpogostejših napak:

1. Mislimo, da se naša čustva nanašajo samo na trenutno situacijo, čeprav se nanašajo tudi na preteklost.

Ljudje smo neke vrste stroji za učenje. Na nove situacije se ne odzivamo tako, kot da sveta še nikoli prej nismo izkusili. Odzovemo se na podlagi vseh svojih predhodnih učnih izkušenj. Ko doživimo nagonsko čustveno reakcijo, ta pogosto ni povezana le s trenutno okoliščino, s katero se soočamo. Odzovemo se na načine, s katerimi nas sedanjost spominja na naše pretekle izkušnje.

Ko občutimo močna čustva, lahko le ta predstavljajo naše telo, ki nas skuša zaščititi pred dogodki, ki so se že zdavnaj končali. Ko se na primer počutite jezno ali nekoristno, vas telo morda poskuša zaščititi pred časom, ko v preteklosti niste bili spoštovani ali razumljeni, čeprav vas zdaj spoštujejo in razumejo. Včasih v novih situacijah občutimo sram zaradi spominov na to, kako smo v preteklosti ravnali nestrokovno, čeprav zdaj ravnamo strokovno.

2. Predvidevamo, da se čustva drugih ljudi nanašajo na nas in trenutno situacijo.

To je podobna točka. Ko se nekdo čustveno odzove, običajno domnevamo, da se odziva na naše vedenje in trenutno okoliščino. Vendar se ta oseba odziva tudi na vse drugo. Na primer, v delovnem kontekstu lahko na odziv, ki ga dobite od sodelavca, vpliva vse od njegovih izkušenj iz otroštva do težavne interakcije, ki jo je imel z zadnjo stranko, do elektronskega sporočila, ki ga je njegov šef včeraj poslal o trenutnih prednostnih nalogah organizacije, in agresije, ki jo je doživel zjutraj v prometu. Vsi ti sprožilci se prepletajo in določajo, kako se bo druga oseba odzvala na vas.

To vprašanje se pogosto pojavlja na delovnem mestu in v romantičnih odnosih. V parih se ljudje pogosto odzivajo na načine, ki so povezani z zaščito pred bolečino iz preteklosti, bodisi iz otroštva bodisi iz prejšnjih razmerij.

3. Menimo, da so čustva signal, zato jih skušamo zatreti.

Naša kultura je nagnjena k temu, da je zelo povezana z udobjem. Če nam je na primer vroče, pričakujemo, da bomo lahko vklopili klimatsko napravo, da bi to odpravili. Če vzmetnica, ki jo kupimo, ni popolna, jo vrnemo. Ta obsedenost z udobjem vključuje tudi naša čustva. Težka čustva samodejno razumemo kot signal, da jih moramo začeti zmanjševati.

Težava pa je v tem. Veliko tega, kar instinktivno počnemo, da bi zmanjšali svojo stisko, poveča naša težka čustva. Tudi če nam uspe “uspešno” zatreti ta čustva, se ta čustva in situacije, ki jih sprožijo, vedno bolj uveljavljajo v našem življenju. Na koncu veliko energije namenimo izogibanju določenim čustvom, kar nas lahko ovira, da bi imeli dovolj energije za druge vrednote. 

4. Običajno se osredotočimo le na eno čustvo in podcenjujemo druga čustva ter dejanja.

Veliko nas ima eno prevladujoče čustvo. Nekateri ljudje na primer redko opazijo, da se počutijo jezne, vendar nenehno opazijo občutek tesnobe, ali obratno. Ko govorite ali razmišljate o svojih čustvih, poskusite pogosteje uporabljati besedo “in”. Na primer, redko priznavamo, da se poleg negativnih čustev pojavijo tudi pozitivna čustva. Na primer: Noseča sem in sem nervozna zaradi poroda, hkrati pa sem navdušena nad svojim otrokomin zelo srečna.

Prav tako je lahko koristno opaziti, kadar se več težkih čustev pojavi skupaj, na primer: “Čutim tesnobo in sem jezen.” Zavedanje več čustev vam lahko pomaga videti širši nabor reakcij, med katerimi lahko izbirate. Občutek tesnobe vas morda ne bo spodbudil, da bi se uprli nepravičnosti, opazovanje jeze pa lahko. Tretjič, čustva in vedenje lahko priznate skupaj, na primer: “Počutim se tesnobno in se obenem obnašam kompetentno, spretno.”

5. Na čustva gledamo kot na razumna ali nerazumna, upravičena ali neupravičena.

Ljudje lahko trpijo, kadar zaznavajo, da doživljajo čustvo, ki ga situacija ne upravičuje. Če na primer čutite strah ali jezo v situaciji, v kateri se tako ne počutijo vsi, lahko pomislite: “Tega se ne bi smel tako bati” ali “To me ne bi smelo tako motiti – kaj je narobe z mano?” Ko se to zgodi, lahko sklepate, da niste duševno močna ali spretna oseba, kar vam ne pomaga, da bi samozavestno izbrali pot naprej.

Običajno je bolj zdravo sprejeti vse, kar čutite vi ali nekdo drug, ne da bi presojali, ali je to upravičeno. To vam lahko pomaga, da postanete bolj radovedni glede svojega čustvenega sveta in čustvenega sveta drugih ter hkrati manj obsojanja.

Katere od teh napak pri razlaganju čustev delate vi? Kako bi lahko popravljanje teh napak pripomoglo k temu, da bi se počutili bolj mirno? Kako bi bolj spretno upravljali svoje življenje in odnose? Kako bi lahko sprememba vašega pristopa k čustvom pripomogla k temu, da bi sledili svojim vrednotam? Odgovorite si na ta vprašanja in lažje boste razumeli svoja čustva, predvsem pa se boste znali bolj odzvati nanje.