Čustvena intimnost je pomembna za dolgotrajne odnose in splošno dobro počutje. Ljudje, ki uživajo v tesnih in pristnih odnosih, so bolj zdravi in se počutijo bolje. 

Imajo tudi 50 odstotkov večjo verjetnost, da bodo živeli dlje. Tudi raziskave vedno znova ugotavljajo, da so ljudje, ki so tesno povezani z drugimi in so pomembni drugim, veliko bolj uspešni v življenju. 

Intimnost se pojavi, ko se ljudje počutijo razumljeno, sprejeto in varno, to lahko vključuje tako čustveno kot telesno intimnost. Intimno vedenje gradi zaupanje, tople občutke ter občutek pripadnosti in sprejetosti. Kako torej gojiti intimnost, pri kateri se drugi počutijo, da so razumljeni, sprejeti in varni? Pri tem so vam lahko v pomoč naslednje strategije. Kot vse druge veščine je tudi te treba vaditi ter se truditi s poskusi in napakami, da bi sčasoma pridobili več znanja in bili pri tem bolj uspešni.

6 strategij, ko gre za intimnost

1. Najprej se naučite poslušati.

Čeprav ni vaša krivda, če vas nihče ni naučil, kako biti dober poslušalec, je poslušanje pomembna veščina, ki jo morate razviti, če želite krepiti zdrave odnose. Učinkovito poslušanje zahteva osredotočenost. Potruditi se moramo, da se ne pustimo motiti telefonu, mislim ali drugim skrbem in da govorcu namenimo vso pozornost. V pogovoru si privoščite premor, da bo imel sogovornik čas povedati več, če bo to želel.

Poslušati moramo, da bi razumeli tako vsebino, kaj sogovornik dejansko govori kot tudi pomen in čustva, ki so v ozadju povedanega. Če na primer nekdo reče “Sem v redu”, vendar tega ne more podrobneje pojasniti ali pa je iz njegove mimike razvidna žalost, vam morda ni povedal celotne zgodbe. Česa ni povedal? Kaj vam pove govorica telesa in izrazi obraza? Glede na to, kar veste o osebi in njenem življenju, kaj lahko sklepate?

Pomembno je, da se izogibate sklepanju, hitenju pri popravljanju stvari ali begu iz zahtevne situacije. Namesto tega razmislite o tem, da uporabite radovednost, postavljajte vprašanja, izogibajte se obsojanju in ustvarite prostor, v katerem bodo lahko delili in od vas prejeli podporo, če bodo to želeli.

2. Pokažite skrb in razumevanje.

Eno je, če pokažemo svoje zanimanje in skrb tako, da ponudimo vso svojo pozornost z govorico telesa (očesni stik, prikimavanje z glavo, nagibanje), besednimi potrditvami (ustrezno postavljeni “razumem” ali “vau”) in radovednostjo (“Si v redu?” ali “Povej mi več”). Drugo je, da pokažete, da ste natančno poslušali.

Poslušanje z refleksijo vključuje občasne povzetke, ki govorcu pokažejo, da ste vse natančno slišali. Na eni ravni povzetek vsebine z lastnimi besedami pokaže, da ste slišali, kar je govornik povedal. Na globlji ravni pa sporočanje, kako razumete dogodke, kaže, da ste predelali posledice pripovedi. Sporočanje razumevanja mora vključevati tudi čustveno vsebino, kadar gre za čustveno temo. 

3. Prakticirajte empatijo.

Pogosto se zgodi, da govorec ne deli svojih čustev. Čeprav si lahko predstavljate, kako bi se v določeni situaciji počutili vi (sočutje), si predstavljate, kako se morda počutijo oni in kaj potrebujejo (empatija), kar pomeni, da jim boste morda lahko v oporo na način, ki je zanje pomemben. Ko se nekdo bori, je izjava, da si ne morete predstavljati, kako se mora počutiti, eden od načinov izražanja sočutja do njega.

Ljudje, ki so po naravi empatični, ki dobesedno čutijo čustva drugih, so lahko v prednosti, saj se lahko brez težav povežejo s čustvi govorca. Vendar pa mora empatični poslušalec paziti tudi na to, da ne zamenja čustev drugih s svojimi. Preverite, ali pravilno berete njihova čustva. Tisti, ki po naravi niso tako empatični, se lahko namesto tega raje odločijo, da vprašajo. Na primer: “Po tvojem izrazu na obrazu sklepam, da se počutiš zelorazočarano. Ali sem prav razumel?” 

4. Ponudite podporo.

Ko povzamete vsebino in čustva, je lahko dragoceno, da preverite, ali je oseba povedala vse, kar je želelapovedati, in ali ste jo pravilno razumeli. “Ali mi želiš povedati še kaj?” in “Ali sem to pravilno razumela?” sta preprosta načina preverjanja, da se prepričate, ali ste pravilno interpretirali.

Potrjevanje stališča in občutkov vašega sogovornika, tudi če se ne strinjate s pripovedjo ali ne delite vseh občutkov, lahko pripomore k nadaljnji krepitvi zaupanja. Če pa se vam logična linija ne zdi smiselna, vprašajte, ali lahko postavite pojasnjevalno vprašanje. Razlaga in posledično čustva bi vam morala biti smiselna. Naredite premor in povejte, da je njen odziv smiseln, da ga razumete.

Če želite ponuditi podporo, natančno povejte, kako lahko pomagate. Na primer: “Ne morem si predstavljati, kako zahteven mora biti ta občutek. Bi bilo koristno, če bi se mi nekega dne pridružil na kavi, da bi mi lahko o tem povedal več? Ali če bi prišel k tebi in ti pomagal pri varstvu otrok?”

5. Delite svojo resnico brez obsojanja.

To je lahko izziv, če oseba dojema, da ste delno odgovorni za nastale okoliščine. Ko pa se bo počutila videnoin slišano, bo morda bolj odprta za poslušanje vašega stališča. Ne pozabite, da pri subjektivni razlagi dejstev ni absolutno pravilnega ali napačnega.

Govorite s stališča osebne resnice in lastnih občutkov, pri tem pa se izogibajte negativnim sodbam ali kritikam. Če želite, da bi se v prihodnje obnašala drugače, svojo zahtevo izrazite konkretno in jasno. Ponovno poudarite področja strinjanja in podobnosti, razlike pa opredelite kot razumljive in naravne. Ne pozabite, da je tudi strinjanje z nestrinjanjem uspeh in na koncu pogosto najbolj smiselna rešitev.

6. Vzajemnost in rast.

Uspešna intimna razmerja imajo ravnovesje, tako dajanje kot prejemanje. Vsaka stran daje več kot 50 odstotkov, saj nesporazumi, neskladja, razlike, področja neznanja in stvari, ki jih spregledate, terjajo svoj davek. Vsak prispeva s svojega močnega področja, obenem pa se posveča priložnosti za rast. Zato bo formula za vsako razmerje zelo različna in ne bo omogočala ugotavljanja rezultatov.

Zavezanost pomeni tudi, da vsaka oseba razume, da so za dober odnos potrebni stalni napori, potrpežljivost, dvom in odpuščanje. Prišlo bo do neuspehov in nesporazumov, zavezanost, da bo odnos deloval, pa bo vsakega spodbudila, da se bo še naprej trudil.

Gradnja intimnega odnosa je zahtevna

Teh šest področij je lahko zelo koristnih v obdobjih čustvene intenzivnosti. Posamezno pa te veščine koristijo odnosom neprestano, tako v smislu pridobivanja spretnosti kot vlaganja v uspeh odnosa. Čeprav je gradnja intimnosti pogosto težko in zahtevno delo, je druga možnost, da se sprijaznimo z razpadajočimi odnosi, polnimi konfliktov in stresa. Namesto tega nam zavzemanje za krepitev intimnosti pomaga razumeti in spoštovati drug drugega glede na naše razlike, kar lahko obogati naše odnose, pogled na svet, občutek našega namena in sposobnost spodbujanja rešitev, ki so tako potrebne v sodobnem življenju.