Andreja Comino je novinarka, ki se giblje v svetu slavnih. Ker je odprtega srca, je o zasebnem življenju slovenskih zvezdnikov, ki je včasih zelo drugačno od javne podobe, izvedela marsikaj.

In se odločila, še preden je prišla korona in razgalila bedo slovenskega zvezdništva, o tem, kako v resnici živijo slavni Slovenci, napisati knjigo. Kdor jo je že prebral, mu je jasno, zakaj je korona tako zelo prizadela ljudi, ki smo jih bili navajeni videti na VIP-prireditvah, na katerih se je bleščalo od nasmehov in drugega ‘blišča’.

Andreja, zakaj ste se odločili, da napišete knjigo, v kateri razgalite resnico marsikaterega slovenskega zvezdnika?

Za pisanje sem se odločila, ker je svobodnjaštvo oz. prekerestvo velik problem, ki ga že dobrih dvajset let živim tudi sama. Za različne revije sem napisala na tisoče člankov o najrazličnejših zanimivih ljudeh, nekaterih bolj, drugih manj znanih javnosti. Medtem ko mediji in tudi sami na družabnih omrežjih po eni strani podpirajo in navzven kažejo njihovo bleščečo plat, uspehe, sanjska doživetja, to tudi sami prikazujejo po družabnih omrežjih, po drugi strani velikokrat ostane v senci tista temnejša stran njihovih življenj.

Kako je, ko se znajdejo v stiski, ko se borijo za preživetje. V Sloveniji je več kot 315.000 svobodnjakov oziroma prekercev. Večinoma se sami niso odločili za to, temveč so v to prisiljeni. Veliko teh ‘znanih’ je svobodnjakov, njihove kariere pa so na prvi pogled videti sanjsko.

Kako pa ti znani živijo v resnici? 

Presenetili so me, saj si nikoli ne bi mislila, da so, medtem ko smo jih mi videli v senci bleščečih žarometov, doživljali hude drame in osebne stiske, ko niso vedeli, kako se bodo prebili do naslednjega projekta, kako bodo plačali položnice, najemnine, prispevke, izšolali otroke …  V knjigi sem želela pokazati realno sliko svobodnjaštva, podati nasvete in rešitve, kako živeti in preživeti kot svobodnjak. Skupaj smo iskali rešitve in predloge za izboljšanje stanja.

Za pomoč sem zaprosila še finančno strokovnjakinjo Ano Vezovišek, h kateri se v stiski zatekajo po pomoč najbolj občutljivi ljudje, ko so jim že vse banke obrnile hrbet. Podala je nekaj nasvetov, kako si kljub temu, da si svobodnjak, zagotoviti (finančno) varnost in si celo načrtovati pokojnino. 

Kakšen je odziv na knjigo?

Sploh nisem vedela, da so mojo knjigo brali tudi poslanci, nekaj se jih je oglasilo in pohvalilo knjigo, vendar se mi zdi, da bo ostalo samo pri tem in ne pri ukrepanju. Pri pisanju knjige pa sem se zavedela, da si mnogi svobodnjaki niso sami krivi za položaj, v katerem so, temveč so prisiljeni v take oblike dela. Po številnih razgovorih, ki sem jih imela s svojimi sogovorniki, ki so v knjigi, pa tudi številnimi mladimi, ki šele vstopajo na trg dela, me v bistvu samo še bolj skrbi, kakšna bo naša prihodnost, predvsem pa starost nas, ki smo nekje med 40. in 50. letom, ko naj bi bili na vrhuncu moči, vendar imamo do upokojitve še najmanj 20 let.

Kako bomo zdržali ta tempo dela, obenem pa je vsak dan več nesvobodnih svobodnjakov/prekercev, ki premalo vplačujejo v pokojninsko blagajno in si ne plačujejo dodatno za pokojnino. 

Kaj pa vas je o znanih ljudeh in tistih, ki delajo z njimi, najbolj pretreslo?

Sogovornike sem izbirala glede na to, koliko sem že prej vedela o njih, njihovih življenjskih zgodbah, težavah, ki so jih doletele in so jih premagali, pa o njih niso govorili. Zdele so se mi poučne in zanimive tudi za širši krog ljudi. Spraševala sem naokoli, kdo bi še bil primeren glede na tematiko svobodnjaštva/prekerstva (npr. po dolgi bolezni zaradi statusa ni mogel biti na bolniški, najeti kredita, ni mogel biti na porodniški, se prebija iz dneva v dan z mizernimi honorarji), pa tudi takšne, ki jim je kljub takemu statusu uspelo, saj to pomeni, da se da zmagati ne glede na status.

Pretreslo me je, da je nekaterim nerodno, druge pa celo sram, saj so se razgalili. Presenetilo me je tudi, da je to, da neko življenje navzven ni videti bleščeče in uspešno, pri nas še vedno tabu in sinonim za neuspeh, četudi obstajajo objektivne okoliščine za takšno stanje, na katere nimamo vpliva. Vendar pa te na začetku poslovne poti nihče ne nauči, kaj te čaka v realnem življenju. 

Želim, da knjiga najde pot do čim več ljudi, da bodo videli, da so tudi tisti, ki so na prvi pogled videti znani, uspešni, lepi, krvavi pod kožo. Da se znajdejo v istih stiskah kot ‘običajni’ ljudje.

 Česa ‘navadni’ ljudje po navadi ne opazijo pri znanih?

Še vedno imamo močno idealizirane poglede na ‘znane’ in malo govorimo o temnejših plateh realnosti. Denimo vedno več mladih si danes želi odpreti svoj s.p. Bojim se, da v večini primerov nimajo realnega vpogleda na svojo prihodnost.  V knjigi prikažem realno stanje tako lepih kot tudi težkih plati samostojnega dela. Seveda so podane tudi rešitve, kako se izogniti najhujšim težavam, ki doletijo marsikoga. Knjiga je idealna za tiste, ki so na samostojni podjetniški poti ali pa razmišljajo o njej.

Če bi bili svetovalka in bi k vam prišli slovenski zvezdniki – kaj bi jim svetovali?

Treba se je zavedati, da v življenju pridejo lepi in manj lepi časi. Ne pustite se zapeljati sladkim željam, da bo vedno tako kot takrat, ko je lepo in živite v obilju. Pripravljeni morate biti tudi na težke čase, ko boste morali biti odvisni od svojih prihrankov. Nikoli naj vam ne bo žal denarja za izobraževanje in nova znanja. To ni strošek, to je investicija, ki vam bo spremenila življenje in podarila mir. 

Pripravljeni morate biti tudi na težke čase, ko boste morali biti odvisni od svojih prihrankov. Nikoli naj vam ne bo žal denarja za izobraževanje in nova znanja.

Tudi vi upoštevate ‘svoje’ nasvete?

Seveda. Nenehnega izobraževanja ne dojemam kot izobraževanje, gre bolj za potešitev moje radovednosti. Predvsem pa za občutek, da si lahko pomagam, da bom živela lažje, svobodneje in bom znala ustrezneje reševati ovire, ki se pojavljajo v življenju, se povezovati z ljudmi, jih razumeti. Kajti misel, da bi šli lahko skozi življenje brez ovir, je utopija. Lahko pa razvijemo sposobnosti, da plujemo s svojo barsko čim bolj mirno, varno, ustrezno in brez velikih pretresov. Ali pa ko pridejo, da se znamo z njimi ustrezno soočiti.

Z vsako knjigo, ki jo preberem, ali delavnico, ki jo obiščem, se mi odprejo nova obzorja. Seveda pa se učim ločevati tudi zrnje od plev. Sama se vedno lotevam novih stvari, od maratonov, hribov, to poletje pa sem prav uživala, ko sem stikala ob obali in nabiram naplavljene koščke stekla, iz katerih potem ustvarjam slike. Imam pa še kopico idej, ki bi jih rada izpeljala …

Kaj bi podarili slovenskim zvezdnikom, če bi bili čarobna vila?

Podarila bi jim modrost, včasih pa tudi zdravo kmečko pamet, ki jo ženske običajno imamo.

V knjigi je skozi zgodbe in praktične izkušnje znanih ljudi nanizana kopica znanja in koristnih nasvetov.

Vaš nasvet vsem Nepremagljivim je …

… vztrajajte, bodite ustvarjalne, povezujte se in si pomagajte. Osupljivo je, kako ženske lahko delamo ta svet boljši. Saj veste, kdaj je ženska najbolj ‘nevarna’ – ko utihne in se loti stvari. Dokler se pritožuješ, te nihče ne jemlje dovolj resno. Ko pa utihneš in greš v akcijo, se ve, da je vrag odnesel šalo in da ni več poti nazaj (smeh). Lotevajte se vedno novih stvari. Dale vam bodo veselje, samozavest in potešile vašo željo po ustvarjalnosti.