Ne vem, če tudi ve, ampak sama se zelo dobro spomnim, kolikokrat sem si kot najstnica, pa tudi kasneje, kot mlada ženska, rekla, da ne bom kot moja mama.
Da »tega« pa jaz nikoli ne bom govorila. Potem pa sem se nekega dne zasačila, da počnem in govorim točno to, kar mi je šlo pri mami najbolj na živce.
Obdobje upora in odpora
Najstniško obdobje je čas osamosvajanja, iskanja sebe, odkrivanja lasnega jaza, oblikovanja lastnih mišljenjskih vzorcev in odkrivanja odnosov.
Sam po sebi se ponuja odgovor, zakaj nas prav v tem obdobju začno najbolj motiti nekatera stališča odraslih, predvsem staršev. Še posebej so »na tapeti« mame, ker odslikavajo najpomembnejšo žensko avtoriteto, ki je postavljala pravila, dovoljevala in omejevala naše aktivnosti, v veliki meri pa tudi naša prepričanja in nam na tak način predajala svoje vzorce.
Potem ženske postanemo mame in se zaprisežemo, da teh istih stavkov naših mam, ki jih slišimo nekje zadaj, v svojih glavah, ne bomo ponavljale. No, jaz sem se velikokrat ulovila, da iz mene »letijo« prav tisti, ki sem jih najbolj sovražila. »Obleci majico, da se ne prehladiš,« je eden tistih, ki me še danes zmrazijo. Če se otrok, ko se obleče po svoje, ne prehladi, potem ne vidim razloga, da bi ‘težila’ z majico.
Sem pa ugotovila, da se danes, v odrasli dobi, z veliko maminimi stavki strinjam in te zavestno uporabljam naprej, čeprav sem v mladostniškem obdobju razmišljala drugače in jih tudi popolnoma drugače doživljala.
Niso vsi mamini stavki neuporabni
Kar želim povedati je, da v različnih življenjskih obdobjih različno dojemamo stvari, naš odnos do življenja se spreminja in s tem ni nič narobe.
Ni treba, da se »bičamo« vsakič, ko zaslišimo, da se iz nas oglašajo naše mame. Tisto, kar je bolje kot ‘bičati se’ je, da dobro premislimo ali se strinjamo s tem, kar je pravkar ‘zletelo’ iz nas ali ne.
Osebno sem prepričana, da velika večina mam vzgaja po svojih najboljših močeh, tako, kot v danem trenutku najbolje znamo in zmoremo.
Hkrati pa – in to si velja zapomniti – nobena mama ni in ne bo vzgajala tako, da bi otroci ob njej odrasli brez kakršne koli psihološke praske.
Zato, če ste mame, delajte najboljše, kar zmorete in znate. To je največ, kar lahko. In nikar si ne očitajte, ko boste deležne očitkov svojih nastnic ali najstnikov.
Zamenjujmo vzorce, ki nam ne služijo
V procesu dela na sebi gre pogosto za spreminjanje privzgojenih vzorcev, največkrat s strani naših staršev. Zato večkrat zaznam apriori negativen odnos do vsega, kar so nam dali – pa to ni dobro. Veliko stvari, ki so nas jih naučili, nam odlično služi. Veliko modrosti, ki so nam jih vsadili skozi svoje pripovedi, nas danes oblikuje v odlične ženske, kot smo.
Premišljujte torej o tem, kaj vam ni všeč, s čimer se ne strinjate, pa ste dobili od svojih mam in na tem delajte. Nikar pa ne bodite ‘iz principa’ proti vsemu, kar nosi mamin pečat. Bilo bi nesmiselno, neproduktivno in obremenjujoče.
