Po obdobju epidemije , ko smo spet odprti, je v Brdih res pestro. Največ je Slovencev, ogromno je povpraševanja, konec tedna so nastanitve po večini tedna zelo zasedene. Nekaj prostora se mogoče še najde med tednom.
“Kaj takega res nismo pričakovali. Že v lanskem letu, po prvem lockdownu, so bila Brda med petimi najbolj obiskanimi destinacijami v Sloveniji. Ljudje namreč iščejo manjše destinacije, ki niso tako zelo obljudene. Naša prednost je tudi razpršenost ponudbe, saj to pomeni, da je destinacija za obiskovalce tudi varna, saj se spoštujejo vsi ukrepi oziroma so zagotovljeni vsi kriteriji. Naši ponudniki so res pozitivno presenečeni in tudi mi smo zadovoljni,” pravi Petra Marušic iz TIC Brda, ki nam je zaupala tudi nekaj namigov, kaj moramo vse nujno v Goriških Brdih videti.
Brda obiskujem že nekaj let in a začetku so me vsi spraševali, kaj vidim v “teh” Brdih. Kdaj so doživela tisti veliki razcvet, da so postala prava turistična destinacija? Zdi se mi, da so jo prej odkrili tujci kot Slovenci.
Pet let nazaj in danes je razlika ogromna. Petkrat več je gostov, veliko več je ponudbe, namestitve se v zadnjem času množijo kot gobe po dežju. Vedno več je aktivnosti in doživetij. V TIC-u smo ponudnike vedno vspodbujali, da je potrebno zraven osnovne ponudbe in infrastrukture obiskovalcem ponuditi tudi doživetja.
Kaj lahko obiskovalci lahko zdaj doživijo v Brdih?
Poleg električnih koles, imamo nekaj novih pohodnih in kolesarskih poti. Na novo je urejena tudi Juliana bike trail. Dobro razvito je tudi pohodništvo. Tukaj je mreža devetih pohodnih poti, ki so poimenovane po starih briških češnjevih sortah in so razpredene po celih Brdih in pa še Juliana Trail pohodna pot. Zelo popularne so vinske degustacije, ki smo jih nadgradili z degustacijami marmelad, likerjev, oljčnega olja, sivkinih produktov in podobno.
Zelo priljubljen je vinski safari, kjer obiskovalce popeljejo z džipi. Šofer je hkrati lokalni vodnik in celoten izlet je povezan v zgodbo. Doživetje lahko traja nekaj ur ali cel dan. Poberejo vas pred neko namestitvijo, potem vas zapeljejo med vinogradi, oljčniki in po poteh, kjer z običajnim avtom ni mogoče iti. Pripravijo vam piknik. Pot se nadaljuje do enega izmed vinarjev, kjer obiščejo vinsko klet in spoznajo zgodbo vinarja, dan pa se zaključi na eni izmed domačij na terasi.
Je pa še nekaj drugih novosti v ponudbi. Imamo »južno pod oljko«, ki je nekakšno kosilo pod oljko, ponujajo pa jo pri turizmu Breg. Pripravijo vam koše z odejo, pridete tja in izberete iz menija, kar bi želeli jesti na pikniku. Potem se odpravite do oljčnika in tam uživate v pikniku. To je postalo v zadnjem času še posebej priljubljeno, tudi zaradi epidemije, saj so na tak način ljudje med seboj lahko bolj oddaljeni.
Kakšna pa je struktura gostov?
Brda se pozicioniramo kot butična destinacija, temu primerne so tudi cene namestitev in ponudbe. Seveda je temu primerna tudi kvaliteta. Ne delamo na številčnosti obiskovalcev, ker si masovnega turizma ne želimo. Želimo goste, ki si želijo pristnega doživetja, saj jim lahko ponudimo res bogato izkušnjo. Prav zato je veliko osebnega stika, osebne note. Vsaka izkušnja je zato unikatna.
Pri nas se pozna tudi ta kontinuiteta, ker naš župan svojo službo opravlja že 27 let. Vedno je dajal poudarek na razvoju turizma in to se tudi pozna. Ključnega pomena je tudi povezovanje med ponudniki. Prav to je bila ključna stvar, da so se Brda začela razvijati in so postala to kar so. Tudi na tu TIC-u moramo dejansko vedeti vse, kaj se dogaja, veliko je dogodkov in festivalov, ravnokar smo imeli na primer žetev sivke. To je tudi eno tako doživetje, ki je postalo zelo priljubljeno.
Katere so tiste kulturne in naravne znamenitosti, ki jih obiskovalci ne smejo zamuditi v Goriških Brdih?
- Razgledni stolp Gonjače,
- srednjeveška vasica Šmartno,
- vila Vipolže,
- grad Dobrovo,
- naravni kamniti most Krčnik in Kotline, kjer se lahko tudi ohladiš,
- Sabotin park miru.
Vse to si morate nedvomno ogledati. Potem pa ljudi povabimo tudi, da se ohladijo v reki Soči, obiščejo v Vipavsko dolino in Kras. Tu je namreč lahko iztočna točka za vse te destinacije.
V nastanitvi sem dobila tudi kartonček »Čas za vas«, na katerega so mi dali nekaj žigov. Mi lahko poveste več o tem?
To je nova akcija iz lanskega leta, ki smo jo pričeli ravno zaradi epidemije. Razmišljali smo, kako se še bolj povezati in gostu ponuditi še nekaj več. To je bilo namenjeno prav slovenskim gostom. Vipavska dolina, Kras in Brda smo se povezali v enotno promocijsko kampanijo, kjer nudimo gostu, ki bivajo vsaj dve noči na eni destinaciji, s kartico različne ugodnosti na vseh treh destinacijah. Zajete so znamenitosti do gostinske in vinske ponudbe. S tem smo dali gostom neke namige in nabor lokacij, ki priporočamo, da jih obiščejo.
Če nekdo pride na obisk v Brda, mu torej priporočate, da se oglasi v TIC-u v Šmartnem in pove, kaj ga zanima, vi pa mu pripravite načrt obiska Brd?
Tako je. Pred leti smo naredili tudi posebno »to do« listo, z nekimi namigi, kaj vse je treba v Brdih spoznati, doživeti in videti. Pred časom, ko so v Brdih prevladovale vinske degustacije, je bila težava, da so vinarji želeli predhodne najave gostov, k nam pa so prihajali obiskovalci, ki so nas spraševali, kam bi lahko šli in potem je bilo veliko klicev in usklajevanja, kam napotiti goste. In zato smo rekli, da si kot vinska destinacija tega ne moremo privoščiti. Zato smo naredili seznam »dežurnih domačij«. To je projekt, ki živi tretje leto.
Vsake dva meseca naredimo seznam, da so vsak dan 3-4 vinarji ob točno določenih urah brez predhodne najave dosegljivi. To je najbolj popularna brošura, ki je objavljena tudi na spletu. Tu so tudi urniki vseh gostiln. Na novo je tudi recimo Brda Home of Rebula, dom Rebule, ki smo ga odprli na grajskem dvorišču na gradu Dobrovo.
Naša filozofija je prisluhniti gostu, kaj gost rabi in temu prilagajamo ponudbo. Ker turizem smo res ljudje.
Goriška Brda iz prve roke
Na našem instragramu lahko v highlightsih spremljate storye, ki sem jih v dveh dneh posnela v Goriških Brdih. Kje sem spala, kaj dobrega sem jedla in pila in, kaj se da v Brdih poleg tega še početi?
Nastanitev
Običajno spim pri Bužinelih ali pa Nejki in Urošu Klincu, tokrat pa sem se odločila, da preizkusim novo lokacijo, Vineyard Estate Peterc. Elegantno posestvo, ki ga vodita Milena Šlemic Peterc in njen soprog Uroš Peterc, se nahaja v Kojskem, obdaja pa ga čudovit, 200 let star vinograd. Že samo bivanje tam je posebno doživetje, od tega, da se res potrudijo, da gostje pri njih doro spijo (spalni wellness) in pred spanjem vam vzglavnik popršijo s sivkino vodico, do zajtrka a la carte, piknika v vinogradu, nočnega opazovanja živali z lovcem, med vikendi pa lahko skupaj z njihovo družino sedete h kosilu.
Hrana
Zajtrk v Vineyard Estate Peterc vam pripravijo a la carte, privoščite pa si ga lahko vse do 12.00. “Pa tudi kasneje, nič ne kompliciramo, mi želimo, da pri nas vse poteka umirjeno, brez stresa in, da si gostje vzamejo čas in, da uživajo,” pravi Milena Šlemic Peterc. Večina sestavin je lokalnih in tudi sicer se trudijo čim bolj povezovati z lokalnimi dobavitelji.
Tiste, ki obožujete morsko hrano si morate nujno privoščiti kosilo ali večerjo v restavraciji Bužinel na Plešivem. Vodita jo Katja in Elvis Bužinel, počasi pa vajeti že prevzemajo njuni trije sinovi Jaka, Jure in Rok, ki vodijo Taverneto v spodnjem nadstropju. Tam si lahko naročite tudi samo kozarec vina in narezek ter ob bazenu uživate v čudovitem razgledu. Restavracija je odprta od četrtka do nedelje, mizo morate rezervirati. Taverneta pa je odprta vse dni v tednu in ves dan.
Odličen pršut in ostale jedi kot so na primer tatarski biftek, tagliata, goveji carpaccio, fuži s tartufi in podobno, boste našli tudi v Šmartnem, v Hiši Marica. Obnovljena stara domačija je ime dobila po „noni“ Marici, ki je otroke razvajala z domačimi dobrotami, meni in mojemu možu pa sta stregli simpatični in zgovorni dami.
Vino
Goriška Brda so za ljubitelje vina in penin pravi raj. Tudi zame. Priporočam obisk vinoteke Home of Rebula na gradu Dobrovo, kjer lahko preizkusite vina iz avtohtone briške sorte – rebule.
Seznam vinarjev, kjer si lahko naredite načrt in urnik obiska degustacij, najdete TUKAJ.
Jaz sem človek navad in vedno obiščem tudi vina Dolfo, saj obožujem njihovo penino Spirito.
Marko in Melita Skočaj sta dobro izkoristila briški terroir, ki je naravnost popoln za pridelavo suhih vin. Vse ljubiteljice penin brut nature (kar pomeni brez ostanka sladkorja), morate poskusiti Spirito, ki se izvrstno ujema z morskimi jedmi.
Obvezen pa je tudi obisk posestva Bjana. Penina Bjana brut rose je pravzaprav že skorajda kultna slovenska penina, ki jo najdete v večini slovenskih restavracij.
Bjana je narečno ime za vas Biljana, v kateri se posestvo nahaja, vodita pa ga Miran in Petra Sirk. Tudi Bjana rose je ena od tistih penin, ki nikoli ne manjkajo v mojem vinskem hladilniku, odlična je kot aperitiv in je odlična spremljava k morskim jedem.
