Tako začnete načrtovati zelenjavni vrt

Zelenjavni vrt ob hiši je bil nekoč nekaj samoumevnega. Tempo današnjih dni pa nas je od vrtnarjenja malodane odvrnil, ker ob službi težko najdemo čas še za to.

Vendar se mnogi po izkušnji s praznimi policami v trgovinah v času epidemije znova vračajo k vrtnarjenju in pridelovanju hrane na domačem vrtu. Ob pomanjkanju izkušenj pa marsikdo naleti na blokado že na samem začetku …

Si želite doma pridelane zelenjave, a ne veste, kako v osnovi zastaviti vrt?

Za začetek moramo premisliti, kaj pričakujemo od zelenjavnega vrta. Zelenjavni vrt nam lahko predstavlja le hobi ali nas oskrbi z vso zelenjavo čez poletje, morda tudi čez zimo, če imamo le na voljo dovolj prostora za večje količine zelenjave in časa za obdelovanje obsežnega zelenjavnega vrta.

Načrt za zelenjavni vrt.

Ureditev na oko privlačnega in koristnega vrta je lahko zahtevno delo, zato moramo zelenjavni vrt pred pričetkom del skrbno načrtovati.

Pri načrtovanju zelenjavnega vrta moramo upoštevati več dejavnikov:

  • velikost in obliko zemljišča, ki ga imamo na voljo,
  • lego vrta in lokalne podnebne razmere (mikroklimo),
  • število oseb, ki bodo uporabljale pridelke z vrta,
  • čas, ki ga nameravamo posvetiti oskrbovanju vrta,
  • namen uporabe pridelkov (sveža uporaba, ozimnica).

Zasnova vrta 

Zasnova zelenjavnega vrta je v veliki meri odvisna od prostora, ki ga imamo na voljo. Pri velikih zemljiščih bomo morda namenili nekaj več prostora vzgoji zelenjave. Tako si bomo lahko pridelali zelenjavo za sprotno porabo in tudi za ozimnico. 

Pri manjšem obhišnem vrtu pa se bomo morali zadovoljiti z nekaj zelenjavnimi gredicami, na katerih bomo gojili predvsem začimbe, solatnice in zelenjavo za poletne prigrizke. 

Če vrta nimamo na voljo ali morda živimo v stanovanjskem bloku, lahko vzgajamo zelenjavo tudi v loncih in koritih na balkonu ali terasi. Tako tudi na zelo omejenem prostoru lahko pridelamo kar nekaj sveže zelenjave za sprotno porabo. 

Najpomembnejša pri izbiri ustreznega prostora za naš bodoči zelenjavni vrt je sončna lega. Vrt naj bo, če se le da, večji del dneva izpostavljen soncu. Večina zelenjadnic namreč najbolje uspeva ravno na sončnih legah. Posebno plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, jajčevci …) nam bodo hvaležne za celodnevno sonce, kar nam bodo povrnile z obilico okusnih plodov. 

Večina zelenjadnic namreč najbolje uspeva ravno na sončnih legah.

Prav tako je pomembno, da vrt ni izpostavljen močnemu vetru. Ta lahko rastline poškoduje, prav tako se zemlja na vetrovnih legah veliko hitreje izsuši in zaskorji, kar nam naloži več dela z zalivanjem in okopavanjem. Na takih legah si lahko pomagamo z raznimi živimi mejami ali ogradami, ki ustavljajo veter in zmanjšujejo njegovo moč. Take pregrade naj ne bodo previsoke, da nam ne bodo senčile rastlin. 

Kako velik naj bo vrt?

Pri določanju velikosti vrta moramo imeti v mislih število oseb, ki bodo uporabljale pridelke z vrta. Za sprotno poletno oskrbo s svežo zelenjavo je dovolj 10 kvadratnih metrov na osebo, če bi želeli temu dodati še nekaj zelenjave za spravilo ozimnice, bomo na osebo potrebovali 20 kvadratnih metrov zelenjavnega vrta. Za popolno samooskrbo, kar pomeni, da nam ne bo treba kupovati prav nič zelenjave, pa bomo potrebovali kar 40 kvadratnih metrov zelenjavnega vrta na osebo. Vendar je tak vrt časovno že težko obvladljiv, saj za njegovo oskrbo potrebujemo veliko dela. Če se ne želimo preveč obremenjevati, si raje omislimo manjši vrtiček, na katerem bomo morali delati le toliko, da nam bo vrt sprostitev. 

Vrt pred prenovo
Vrt, poln pridelka.

Priporočljivo je, da nam je zelenjavni vrt kar se da pri roki, zato naj bo čim bližje hiši. Tudi ob slabem vremenu lahko tako na hitro skočimo po šopek peteršilja za juho ali glavico sveže solate. Lažje bomo tudi skrbeli za rastline, saj bomo vrt, ki nam je tako blizu, pogosteje okopavali in zalivali, hkrati pa tudi pravočasno opazili, če se bodo na rastlinah pojavili škodljivci ali bolezni. Posledično lahko hitreje ukrepamo in preprečimo katastrofo, ki marsikoga lahko odvrne od nadaljnjega vrtnarjenja.

Poskrbimo tudi za lepo urejene poti do vrta in med gredicami. Če obstaja možnost, naj bodo poti tlakovane ali vsaj dobro shojene in posute z gramozom, lubjem, žaganjem, slamo ali kakšno drugo zastirko. Take poti nam olajšajo dostop do vrta in zmanjšajo količino blata na čevljih. Oblika vrta je lahko poljubna, vendar so kvadratne in pravokotne oblike gredic za obdelavo bolj praktične kot gredice nepravilnih oblik.

Dvignjene grede – da ali ne?

Vrt brez dvignjenih gred.

Ker so dvignjene grede zadnje čase zelo priljubljene in lepe na pogled, si jih veliko novih vrtnarjev želi imeti v svojem vrtu. Velikokrat pa se projekt ustavi že na začetku, saj predstavljajo precej velik finančni zalogaj. Kot vsi ostali načini vrtnarjenja, ima tudi tako vrtnarjenje prednosti in slabosti. Nikakor pa to ni edini način, zato bi izpostavila le nekaj primerov, ko resnično priporočam uporabo dvignjenih gred:

  • če so tla zelo kamnita, zbita ali jalova, dvignjene grede omogočajo nasutje debelega sloja kakovostne zemlje, v kateri brez težav vrtnarimo.
  • če imamo težave s hrbtenico, nam omogočajo lažje obdelovanje na višini brez prepogibanja. Prav tako ob pravilnem utrjevanju poti omogočimo vrtnarjenje osebam z gibalnimi omejitvami.
  • če vrtnarimo na velikem naklonu (brežini), lahko z okvirji preprečimo izpiranje tal.  Pri nas doma smo dvignjene grede uporabili zaradi slednjega.

Izbira zelenjave 

Pri izbiri zelenjave, ki jo bomo gojili, se odločimo za tisto, ki jo imamo v družini najbolj radi in jo jemo. Kakšen smisel ima namreč gredica rdeče pese, če bo ta na koncu končala na kompostnem kupu, ker je nihče ne mara?! Prav tako verjetno ne bomo zapravljali časa za gojenje zelenjave, ki je v sezoni zelo poceni in dostopna v vsaki trgovini ali pri lokalnemu kmetu. Raje bomo izbrali sorte, ki jih v trgovini ne najdemo, oz. gojili zelenjavo, ki jo imamo res radi in jo porabimo v velikih količinah. Če povrhu izberemo še različne sorte, bomo popestrili svoj jedilnik z raznobarvnimi pridelki. 

Pozorni moramo biti tudi na čas, ki ga potrebuje posamezna zelenjadnica, da dozori. Pozni paradižnik ne pride v poštev na visokih legah, kjer se mraz pojavi že v začetku septembra, ko bi tak paradižnik šele začel zoreti. Eksotične rastline s predolgo rastno dobo lahko gojimo, le če imamo na voljo ogrevan rastlinjak ali zimski vrt. Škoda bi bilo našega vloženega truda in časa, če nam potem taka rastlina na zelenjavnem vrtu ne postreže s pridelkom. Izberimo vrste in sorte zelenjave, ki ustrezajo naši klimi.

Veliko idej o zasnovi vrta lahko najdemo na spletu, vendar ne pozabimo, da vrt delamo predvsem zase, zato ga prilagodimo sebi in svojim potrebam. Naj vam nariše nasmeh na obraz vsakič, ko stopite vanj! 

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam