Nikoli ne reci nikoli, ampak upam si trditi, da nikoli ne bomo imeli svoje jadrnice. To ni negativen začetek te izpovedi, ampak se za to odločitvijo skriva premišljena razlaga. Jadranje je najbolj pristen stik z morjem, ki ga po našem mnenju doživiš v vsej svoji prvinskosti in veličini samo s plovila.
Jadranje je za nas vrhunsko in vedno nepozabno doživetje narave, ta pa nam je dana v toliko oblikah, da jo enostavno želimo doživljati in jo zajemati z veliko žlico. Tudi zimo, pomlad, daljne kraje, gore in raziskovanje z avtodomom. V najemu jadrnice pa vidimo še nekaj drugih prednosti.
Jadranje z lastno jadrnico je za nas finančno nedosegljivo, hkrati pa so naše želje tako raznolike in raznobarvne ter nas vlečejo tudi v drugačne načine dopustovanja in počitnic. Hkrati nimamo dovolj dopusta in ne živimo na dovolj toplem delu sveta, da bi plovilo dovolj izrabili in upravičili vložek. Menimo tudi, da so narava, druge države in svet na splošno tako lepi, da bi z lastnim plovilom na neki način postali sužnji dejstva, da moramo samo ali predvsem jadrati. Zaradi vseh lepot želimo kdaj pa kdaj namreč potovati tudi z avtodomom in letalom na drugi konec sveta. Tudi smučamo radi in najemanje plovila nam omogoča, da lahko svet doživimo z ladje tudi še kje drugje, zunaj Jadranskega morja.
Zato sem vesela, da obstajajo agencije in čarterji, ki skrbijo za odlično funkcionalnost plovil. To je najboljša izbira, če ne želiš biti osredotočen le na jadranje. Pri najemu se lahko igraš z različnimi modeli, če ti proračun to dopušča – najameš novejšo jadrnico, enkrat večjo, drugič manjšo, odvisno od družbe, ki te spremlja. Ko bodo otroci odrasli, se bo število posadke zmanjševalo, kmalu bova jadrala samo z enim ali dvema otrokoma, drugi bodo že na taboru ali samostojnem popotovanju. Najem jadrnice omogoča tudi menjavo kraja, iz katerega se izpluje, odvisno, kam se želiš podati. Ni nam treba skrbeti: »Oh, sedaj je naša jadrnica v Portorožu in letos ne moremo v Dubrovnik, ker je predaleč.«
Za vse tiste, ki ste jadranje že izkusili, mislim, da mi ni treba izgubljati besed s presežniki. Morda pa lahko tiste, ki še niste jadrali z otroki, opolnomočim z informacijami, da je tudi to precej preprosto in da je jadranje z otroki še vedno čudovit dopust. Vse, ki še niste jadrali ne sami in ne z otroki, pa želim s tem prispevkom navdušiti, da jadranje uvrstite na svoj seznam. Če tega ne storite v lastni režiji, pa pač s skiperjem, kar je tudi odlično.
Občutek, ko se zbudiš in so okrog tebe samo morje, oglašanje galebov in šumenje morja, je nepopisen.
Zvok in vonj na jadrnici sta edinstvena, zaigra ti srce. Skočiš v vodo – in to je tvoja jutranja prha. Ves dan so tvoje misli prepletene z edinstvenimi prizori, ki se ti ponujajo med premikanjem jadrnice. Jadransko morje je tako pestro, vsak otok je poseben. Za hrvaško obalo in otoke je značilno, da so mesteca tik ob obali. Za razliko od poplavnih in območij cunamija, kjer so ta pogosto umaknjena daleč na kopno, se tu vse vidi z morja. Pogledi na mesteca in vasi z morja so drugačni, od daleč so stvari videti še lepše. Veliko je tudi kotičkov, zalivov in otočkov, ki so na hrvaški obali dosegljivi samo z morja.
Tako se izogneš množičnemu turizmu, polnim plažam in si dobesedno sam. Hkrati hrvaška obala in otoki ponujajo ogromno različnih aktivnosti, obiska jezer, narodnih parkov, pohodov, preizkušanja dobre hrane, seznanjanja s tamkajšnjo zgodovino.
Naši dopusti na jadranju so tako zelo razgibani. Pa ne, ker bi imela z Miho mravlje v zadnji plati, ampak ker je za otroke obisk kopnega in trošenje energije nujno za prijetno jadranje. Obvezno ga nadgradimo z raztegovanjem nog s pohodništvom in kolesarjenjem. Vsem, ki imate na jadranju s sabo otroke, to vsekakor priporočam.
Midva sva v mladosti sicer že večkrat jadrala. Jaz po Avstraliji in Jadranu, Miha z očetom vsepovsod. Z otroki pa sva komaj drugo leto obudila spomine na jadranje. Lani smo imeli srečo in smo spoznali skiperja, ki je postal naš prijatelj. Ob njem je Miha osvežil svoje praktično znanje, tako smo letos drugi teden že jadrali sami, brez skiperja. Hura, Miha je bil naš skiper, ki je znanje delil tudi z vsemi ostalimi. Tudi naša varuška Urša se je lani tako navdušila nad jadranjem, da je samoiniciativno naredila izpit za plovilo do 25 m in letos tesno sodelovala z Miho pri sidranju, vlečenju vrvi in celo nočni plovbi.
Glede organizacije jadranja z otroki imam za vas nekaj praktičnih nasvetov.
Vsekakor je treba tistega, ki vozi jadrnico, skiperja, pozvati, naj sestavi pot plovbe vnaprej in jo dobro razdela z vidika kratkih dnevnih premikov. Dolge premike, ki trajajo nekaj ur, je treba v družbi otrok, sploh malih, načrtovati ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, ko še spijo. Tako čez dan ostane manj premikanja in mirovanja na jadrnici, kar otrokom omogoča igro, kopanje, prosto gibanje po palubi in obisk kopnega. Če želimo, da z nami uživajo tudi otroci, kar seveda mora biti cilj, so premiki do štiri ure v kosu dovolj, slediti mora vsaj dvourni postanek za kopanje, tauhanje, igro, skakanje v vodo, vragolije. Odrasli in večji otroci se lahko med dolgo plovbo popolnoma zamotimo – beremo knjigo cele ure, delamo na računalniku, se umirimo, počivamo ali spimo. Skiper pa mora ob družini z otroki na krovu računati, da se je treba na štiri ure ustaviti.
Našemu Mihi je šlo to odlično, le malo utrujen je bil od zgodnjega vstajanja in nočnega plutja. Pri nas je bil ritem tak, da je Miha vsako jutro začel voziti med 4. in 5. uro zjutraj in do 9. ure, ko so vsi prilezli na plan, smo oddelali že lep kos poti. Sledil je zajtrk in po njem vsak dan sidranje, nato kopanje, vlečenje za ladjo na vrvi in podobne norosti … Veliko smo supali in se prevažali s pomožnim gumenjakom na obalo, na bližnjo plažo, kjer smo se sprehajali, sladkali s sladoledom, raziskovali mesta in vasi … Ko se vrnete na jadrnico z vseh teh aktivnosti, se lahko mirno ponovno odpravite na nekajurno plovbo – otroci so željni počitka, družabnih iger in pravljic, spanja. Okrog 16. ali 17. ure se mora zopet nekaj zgoditi. Mi smo po navadi zavili v kakšen lep zaliv, pojedli pozno kosilo, saj sta zajtrku sledila še močna malica in vmes sadje.
Varnost mora biti na prvem mestu.
Pri jadranju z malimi otroki svetujemo, da pri najemu jadrnice naročite tudi varnostno mrežico, ki jo sami ali najemodajalci napeljejo okrog in okrog. Sega do višine pasu odraslega, kar je dovolj visoko, a nujno za varnost otrok. Smiselno jih je tudi večkrat opomniti na varnost. Med hitro plovbo, sploh med jadranjem na veter, so otroci tako ali tako z odraslimi na sediščih ali celo spijo in se igrajo v notranjosti. Mi imamo srečo, da nikomur od otrok ni slabo, tudi ko se jadrnica zelo pozibava.
Največji sovražnik je sonce.
Razen majhne strehe zadaj ste na soncu od jutra do mraka. Zaščita s sončno kremo na jadrnici skoraj ni dovolj. Starši moramo biti pri tem res dosledni. Takoj zjutraj, ko otroci vstanejo, opravijo s straniščem, si umijejo zobe, nato sledi mazanje s kremo. Otroke je treba ves čas opozarjati, naj nosijo kape in UV-majice. Dobrodošlo je mazilo za ustnice, še posebno, če piha.
Animacija za otroke je ključna za dobro voljo staršev.
S sabo vzemite družabne igre, pobarvanke, pisala in barvice, da se lahko otroci zamotijo tudi v notranjosti. Gaja je vzela barbike, Mija je vzela knjige, reševanke, Jure ribiško opremo, Živa knjige, Jaša kup avtomobilčkov. Obvezna oprema so gotovo družabne igre in sestavljanke. Napihljive igrače pa so tako in tako zakon, ko so v vodi. Midva zelo rada pripovedujeva zgodbe, še posebno, ko se približujemo določenemu otoku. Takrat poiščemo informacije na spletu in se pogovarjamo o njih. Veliko izvemo o njihovi zgodovini. Radovedni nama prisluhnejo in želijo izvedeti čim več. Dobesedno se povežemo s krajem, ga začutimo in komaj čakamo, da si ga tudi ogledamo.
Jadrnica je majhen prostor, na katerem je ves dan veliko ljudi. Vse stvari morajo biti na svojem mestu.
Vsi smo na počitnicah, zato moremo tudi vsi po malo delati. Da je vse skupaj uravnoteženo, imamo za to poseben pristop. Napišemo seznam … Zjutraj mora vsakdo postlati svojo posteljo. Očistimo stranišče in umivalnike, obrišemo tla, ločimo umazano in čisto perilo. Imamo tri vreče – za belo, barvno in temno perilo. Tako pridemo domov in imamo že vse pripravljeno za pranje. Prav tako pospravimo oprano perilo nazaj v omare. To je pri nas vsakodnevno opravilo, ki pa ne traja več kot pol ure, če vsi sodelujemo pri njem.
S sabo smo imeli tudi mini sesalec, počistili smo sedeže, po tleh … Sledi le še dnevno in sprotno pomivanje posode in kuhanje. Vsak dan smo si te zadolžitve razdelili. En dan je Živa očistila kopalnico, jaz tla, Jure palubo, Urša je zložila perilo, otroci pa so pospravili igrače. Naslednji dan smo se zamenjali. Pri čiščenju palube pa velja še nekaj – ko nimaš dostopa do stalne vode, zajemaš z vedrom slano vodo, jo polivaš in poribaš tla, saj se en, dva, tri umažejo s kremo, drobtinami … Ta opravila v dnevu vzamejo največ eno uro, kar se razdeli med vse. Tako vsakdo dela le 15 minut in je vse popolno, ni slabe volje in umazanije, povrhu pa je mama srečna.
Na jadrnici je omejen prostor za količino hrane. Žal tu ni kleti kot doma, kamor si lahko shraniš zaloge. Zato si mi že vnaprej pripravimo jedilnik po dnevih in posameznih obrokih.
Prav tako rečemo: »Ta dan smo na celini in si bomo dvakrat privoščili obrok v gostilni. Enkrat pico, enkrat ribe.« Ostale dni se držimo predvidenega jedilnika. Zato nimam s sabo treh vreč pšeničnega zdroba ali polente. Seveda je naš jedilnik uravnotežen, zdrav, bogat z morskimi dobrotami. Ribe z žara so odlične! Živila pred odhodom nakupimo v lokalni trgovini – to smo letos storili v Splitu. V nakupovalni voziček ne dajemo ničesar drugega, seveda pa v njem ne sme manjkati veliko vode.
Letos smo jadranje začeli v Splitu …
Prvi teden smo pluli proti severu, vse do Dugega otoka, Šolte, Kornatov. Drugi teden pa smo iz Splita jadrali proti jugu vse do Dubrovnika. Vrhunci so bili: Mljet, Vis, Lastovo in Korčula. To so resnično najlepši otoki. Odšli smo tudi na Bol na Braču, Peklenske otoke … Ob Korčuli so prelepi otočki in zalivi. Proizd (42°59′08″N 16°37′02″E) je zagotovo najlepši otok letošnjega jadranja! Dubrovnik je vsekakor vreden ogleda, sploh sedaj, ko ga je korona precej izpraznila in ni gneče. Sprehajali smo se po starih delih mesta in jih tudi raziskali.
Jadranje ni ‘poceni špas’.
Najem 15-metrske jadrnice s petimi kabinami stane malo več kot 5.000 evrov. Seveda to lahko plačaš na obroke. In midva sva jo rezervirala pol leta pred našim odhodom. Plačaš 1.500 evrov pologa oziroma rezervacije sredstev, česar ti ne trgajo, če je vse v redu. Goriva smo porabili zelo malo, večino časa smo pluli na veter. Spali smo večinoma na ‘bojah’, ki so cenejše, in nekajkrat v marini. Tam smo plačali od 50 do 120 evrov na noč. Prednost marine so elektrika, voda ter udobnost kopalnice. Če prištejemo še hrano ter pot do Splita in nazaj, turistične takse, kakšen sladoled, obisk gostilne in kakšen spominek, pride celotno jadranje za takšno skupino ljudi od 8.000 do 10.000 evrov. To smo si malce delili, ker so se nam letos pridružili tudi drugi. Varuška Urša, skiper, moji starši, Mihova mama … Vsi so nekaj prispevali. Hm, je drago ali tudi ne, če se razdeli med vse. Če recimo 8.000 evrov deliš med deset ljudi, te dnevno ne pride tako drago. Samo 57 evrov dnevno na osebo za štirinajst dni počitnic v najlepši mogoči različici morja.
Še več nasvetov, kako družinsko jadrati, si lahko preberete v prispevku Nasveti za plovbo z otroki.
Smo vas prepričali? Se boste že letos odpravili jadrat z otroki? Naše nadaljnje poletne podvige lahko spremljate na 2many4granny.
