Konec prejšnjega leta sem dobila “klic” po znanju starodavnih ritualov, ki so bili včasih močan del majevske in azteške kulture.
Občutki so me močno vlekli in prepričevali, da je čas za novo znanje in ponovno odkrivanje sveta. Po dolgem premisleku in odlašanju sem tako zadnji čas rezervirala letalsko vozovnico in že čez dober teden odpotovala preko oceana, nazaj v najljubšo Mehiko.
Potovati sem nameravala nekje mesec dni, tako kot po navadi, ko grem izven Evrope. Spakirala sem hitro, brez kompliciranja, vzela samo najnujnejše stvari, saj ne maram preveč prtljage in bremena, ki ga le-ta prinese. Poleg tega pa saj veš – manj prtljage – manj skrbi. Zato sem napolnila svoj najljubši nahrbtnik v tropskih odtenkih, ki me po navadi spremlja na daljših potovanjih in se brez pričakovanj odpravila. Odpravila v Mehiko. Eno izmed mojih najljubših držav, ki sem jo tokrat obiskala že kar četrtič. Seveda so me vsi spraševali: “A kar sama greš?” in se čudili ob mojem pritrdilnem odgovoru. “Pa te ni nič strah?” Ja, seveda me je, ampak čutila sem močno potrebo po tem, da grem, izven cone udobja in novim izkušnjam in znanju naproti. Vsi so me opozarjali, naj bom previdna, celo moji mehiški prijatelji, ki sem jih spoznala na prejšnjih potovanjih. A to me ni odvrnilo. Vedela sem samo, da moram iti po tisto, po čemer moja duša hrepeni. In sem šla.
Po več kot 30-urni poti sem končno prispela v Cancun. To opevano mehiško mesto, kamor si vsi želijo, meni pa je misel na to turistično destinacijo popolnoma dolgočasna. Pa tudi vedela sem, da turistični kraji niso to, kar iščem. Želela sem si namreč nekaj pristnega, drugačnega, starodavnega. Želela sem odkriti to čarobno in skrivnostno kulturo Starih Majev in Aztekov, se naučiti ritualov, ki jo jih izvajali tisočletja nazaj. No, žal ni bilo tako enostavno, kot sem sprva mislila. Bilo je težje, kot sem si kadarkoli predstavljala.
1. VALLADOLID IN CHICHEN ITZA
Iz Cancuna sem vzela avtobus do mesta Valladolid in svoje duhovno potovanje začela kar pri Chichen Itza-i, ki spada med sedem čudes sveta. Kljub temu da je zelo turistično, spromovirano in znano mesto, ga, če si v Mehiki vseeno, moraš obiskati. Chichen Itza je namreč arheološko najdišče, ki ga je zgradila civilizacija Majev.
Veličastna stopničasta piramida prikazuje natančnost in pomembnost astronomije v življenju Majev in velik vpliv Toltekov, ki so se naselili okoli leta 1000 in združili dve kulturni tradiciji. Tempelj ima 365 stopnic po eno za vsak dan v letu. Vsaka od štirih strani ima 91 stopnic in platforma na vrhu je 365-ta. Dvakrat na leto v obdobjih okoli spomladanskega in jesenskega enakonočja pade senca piramide v obliki kače na severno stopnišče. Ko sonce zahaja, se ta senca kače premika po stopnicah in se na koncu združi s kačjo glavo ob vznožju velikega stopnišča na robu piramide.
Kljub veliki obiskanosti in mnogih turistov je na tem posebnem starodavnem mestu mogoče čutiti posebno in močno energijo in kar neverjetno je, koliko zgodovine in zgodb nosi ta posebni kraj.
2. YAXCHILAN
Po nekaj preživetih dneh v pisanem mestu Valladolid, ki je res čudovito in ga nadvse priporočam, sem se z nočnim avtobusom (nekje 10 ur vožnje) odpravila v zvezno državo Chiapas, in sicer v mesto Palenque. Lokacija je zelo turistična, in že, ko prispeš na avtobusno postajo, te obkrožijo različni vodiči, ki ti ponujajo različne ture. Jaz seveda nisem želela na klasično turistično turo, vendar sem si želela prave pustolovščine. Zato sem se pozanimala pri domačinih in tako vzela lokalni transport do džungle. Vožnja je bila res zanimiva, saj na ta način opazuješ ljudi, se z njimi pogovarjaš in spoznavaš pravo mehiško avtentično kulturo. Ko sem prispela, sem poiskala prenočišče v osrčju džungle in čisto blizu reke, kjer je bilo res čudovito. Brez turistov, okoli samo narava in popoln mir.
Ker sem si res želela do kraja Yaxchilan, ki je bil kar oddaljen, so mi priporočali taksi, ki me je zapeljal do majhnega “pristanišča”, od tam pa me je domačin še z dvema turistoma z majhno ladjico zapeljal do tega starodavnega kraja. Pluli smo po reki Usumacinta, ki je na meji z Mehiko in Gvatemalo. Čeprav je noro deževalo, dež ni pokvaril našega razpoloženja in želje po odkrivanju.
Ko smo prispeli, smo bili vsi trije izjemno navdušeni nad temi avtentičnimi ostanki. Ko vidiš nekaj takega v živo, si fasciniran nad energijo in bogato zgodovino.
Yaxchilan je bil namreč veliko majevsko središče, pomembno skozi celotno klasično dobo, in prevladujoča moč na območju reke Usumacinta. Najdišče je še posebej znano po dobro ohranjenih kamnitih prekladah, postavljenih nad vrati glavnih objektov. Te preklade skupaj s stelami, postavljenimi pred glavnimi zgradbami, vsebujejo hieroglifska besedila, ki opisujejo dinastično zgodovino mesta.
Na sami lokaciji bi lahko ostal več ur, saj je ostankov zelo veliko, poleg tega pa te pot vodi po džungli, da si želiš še več odkrivanja in znanja o starodavni majevski kulturi. Na srečo turistov ni veliko, se pa najde kar nekaj mehiških šamanov, ki tu izvajajo posebne obrede in rituale čiščenja, saj je energija tu res mogočna.
Po odkrivanju in meditaciji smo se počasi vrnili do naše ladje in se na koncu ustavili še v majhnem mestecu v Gvatemali, ki je ob reki. Privoščili smo si gvatemalsko kosilo, nato pa se vrnili v našo tropsko hiško ob reki.
3. SAN CRISTOBAL IN TEMAZCAL
Iz same džungle se je bilo potrebno po isti poti vrniti nazaj v mesto Palenque, od koder sem z avtobusom odpotovala v mesto San Cristobal de las Casas. To prijetno mestece sem namreč obiskala že pred leti in želela sem se vrniti in zopet občutiti posebno energijo, ki jo mesto ima. Najprej sem želela ostati samo 2 noči, saj sem hitela raziskovati naprej, a te mesto tako prevzame, da ni bilo mogoče, da obiska ne bi podaljšala.
Mesto je znano po kakavu, kavi in mnogih ritualih, zaradi katerih turiste San Cristobal še bolj pritegne.
Sama sem si želela preizkusiti starodaven ritual po imenu temazcal. Ne glede na to, da smo bili obiskovalci skoraj sami turisti, je bil ritual (sploh v primerjavi z ostalimi, ki sem se jih udeležila), res kvalitetno odvoden.
Temazcal je ritual starih Majev, ki ga predvsem v Mehiki pa tudi v drugih delih sveta izvajajo že tisočletja. Beseda temazcal izhaja iz besede temāzcalli, ki je nahuatl (uto-azteški jezik) za ‘hišo toplote’. Zgodovinsko gledano se je temazcal začel kot očiščevalni ritual, katerega so ljudje izvedli, preden so šli v vojno in po njej, govorilo se je namreč, da ima temazcal zdravilno moč.
Nekateri ljudje pravijo, da je temazcal namensko oblikovan v obliki kupole, da predstavlja žensko maternico. In ko oseba stopi iz izkušnje temazcal, se v bistvu ponovno rodi.
Vsak temazcal obred je edinstven. Včasih temazcal lahko vodi šaman in vključuje petje in igranje na različne instrumente. Obred vodita tako šaman, kot tudi “temazcalero”.
Temazcalli so običajno kupolaste strukture, izdelane iz cementa, blata ali vulkanskega kamna. Na začetku slovesnosti udeležence najprej s kadili prečistijo, nato pa jih prosijo, da se udobno namestijo v notranjost, kjer se običajno sedi v krogu ali polkrogu. Ko se udeleženci namestijo, se na sredino kroga postavijo pareči vulkanski kamni. Te kamne nato prelijejo z vodo, da proizvedejo paro za znojenje.
Vulkanski kamni, ki se uporabljajo med samim ritualom, se segrevajo na ognju, na mestu, kjer se ritual odvija. Med samim ritualom smo bili vodeni skozi štiri glavne majevske elemente (zemlja, voda, zrak, ogenj), ki v samem ritualu predstavljajo 4 vrata. Ob odprtju vsakih novih “vrat” se na sredino doda še več segretih vulkanskih kamnov, tako da z vsako stopnjo prostor postaja bolj vroč, telo se bolj poti, in vsaka stopnja zahteva več fokusa in pozornosti v samo dogajanje v telesu. Temperature so res visoke, in marsikdo obreda ne zdrži do konca. Voda, ki jo polivajo po kamnih, je po navadi prepojena z različnimi zelišči, saj ima na ta način zdravilne in terapevtske lastnosti. Med samim obredom ni zaželeno, da se karkoli pije, če postane zaradi vročine pretežko, je po navadi na voljo zeliščni čaj.
Ko je obred končan, vroče telo oprhaš s hladno vodo ali pa se potopiš v bazen, da znižaš telesno temperaturo.
Ritual traja okoli dobre ure, vendar lahko “prostor” kadarkoli zapustiš. Osebno mi je bil temazcal res prijetna izkušnja, ki sem jo z veseljem ponovila na različnih krajih v Mehiki. Priznam pa, da ni bilo lahko in da vročina dela svoje. Sama sem na prvi izkušnji mislila, da ne bom mogla zdržati do konca, saj je bila vročina res močna, a so šamani poskrbeli za glasbo in petje, sama pa sem se močno osredotočila samo na svoj dih in s pomočjo tega prišla do konca temazcal izkušnje.
4. OAXACA, MAZUNTE IN KAKAVOV RITUAL
Po nekaj dneh, preživetih v magičnem San Cristobalu, kjer sem se udeležila še mnogih drugih stvari, kot so različni tečaji joge in meditacije, sem sklenila, da je čas, da grem naprej in tako po dolgih urah vožnje prišla do kraja Oaxaca. Kakovosten, 100-% kakav in kava sta na voljo vsepovsod, mene pa so najbolj navdušili napitki iz kakava, ki so bili narejeni po receptu starih Majev. Sama sem si nadvse želela preizkusiti ritual kakava, ki zopet izvira iz Majevske in Azteške kulture, zato sem se odpravila do kraja Mazunte, ki leži tik ob obali Pacifiškega oceana.
Tu najdeš najbolj hipi turiste, luštne restavracije, veganske sladičke, fitnes na prostem, ni, da ni. Poleg tega je ritualov, joga tečajev in meditacij toliko, da kar težko izbereš.
No, moja velika želja je bila kakav ceremonija z ognjem, na katero sem prišla čisto slučajno, celoten obred pa je bil zelo močan. V samem obredu najprej spiješ 100-% obredni kakav, ki sicer prihaja iz Gvatemale, se z njim povežeš in si zadaš namero. Čisti kakav je namreč bil zelo cenjen že v dobi Majev in Aztekov, uporabljali so ga za odpiranje srca in postavljanje namer. V ritualu smo se zahvalili vsem štirim elementom in smerem neba in se skozi poseben 3-urni obred sprehodili skozi 13 številk in 20 simbolov. Te številke in simboli v majevski tradiciji sestavljajo človeški cikel, vsak simbol in vsaka številka pa predstavlja nekaj posebnega in drugačnega. Ko si zadaš namero ali željo, jo ponoviš 13-krat, nato pa se povežeš s svojimi štirimi telesi (emocionalno, fizično, mentalno in energetsko), ki predstavljajo štiri elemente in štiri smeri neba. Ob vsakem simbolu, ki je nazorno predstavljen, nato na ognju sežigaš različna žita oz. semena, ki imajo svoj pomen ter se vedno znova vračaš k nameri in hvaležnosti.
5. KINAM YOGA
V Mazunte sem preživela kar nekaj časa, saj sem preizkušala različne rituale in stile joge. Še ena takšnih stvari, ki se mi zdi vredna omembe pa je kinam joga, za katero sem sama prvič slišala in jo tudi preizkusila. Moram priznati, da je tovrsten stil kar zahteven in zopet osnovan na štirih elementih, ki se jim zahvališ na začetku in na koncu prakse. Sama praksa pa zahteva veliko moči in stabilnosti ter predvsem veliko vaje. Kinam joga je namreč joga Toltekov. V tej disciplini poskušamo doseči Centeotl, ki ni nič drugega kot kozmična zavest. V jogi temu rečemo Samadhi. Tolteki so potrdili, da ima vsak dan določeno energijo, pozitivno ali negativno, ki jo lahko poudarimo ali nevtraliziramo z ustrezno tehniko. V Kinamu se spodbuja praksa položajev tonskega ali koledarskega dneva, ki temelji na Svetem koledarju Anahuaca.
Mehika ponuja res ogromno stvari, novega znanja, predvsem pa kulture. Tudi hrana je zelo okusna, ljudje pa so odprti in vedno pripravljeni pomagati. Zato, če čutiš njen klic, ti jo res priporočam, če imaš kakšno vprašanje ali tudi ti iščeš neturistične kraje in destinacije, pa sem ti vedno na voljo.
