Kako spremljati napredek pri vadbi, da ne izgubimo motivacije?

Kako najbolje spremljati svoj napredek, ko se odločiš, da se boš več gibala? Seveda je to vprašanje povezano tudi z osebnimi cilji in s tem, kaj te žene naprej.

A določene stvari bi morali opaziti, pa jim sploh ne posvečamo pozornosti. In ne, prva stvar, na katero, stopiš, ni tehtnica. Če vztrajaš dovolj dolgo, bodo izgubljeni kilogrami posledica tega, kar počneš. V primeru, da je tvoje edino merilo tehtnica, se hitro zgodi, da se na njej napredek ustavi, ti pa izgubiš voljo, kljub temu da je še toliko stvari, v katerih iz dneva v dan napreduješ.


Prva stvar, ki jo je treba opaziti, je tvoje počutje po vadbi.

Da si vzameš mogoče minuto ali dve po treningu, se »počiš« na tla, zapreš oči in se sprehodiš po telesu, kaj čutiš, kako so se mišice odzvale, kje je tista prijetna utrujenost, kateri del telesa je naredil največ pa tudi to, kakšen je dejanski občutek po treningu. Opaziš lahko, da se je v tebi prebudil občutek zadovoljstva z opravljenim in doseženim, hormoni so se »naštelali«, kot je treba, občutki veselja ob tem, da je bil izziv premagan. Vzemi si nekaj trenutkov, da si čestitaš in se pohvališ. Če si ne vzamemo časa in si ne dovolimo tega za minuto ali dve občutiti, potem to radi spregledamo. In bolj opazujemo te stvari, bolj se ti občutki krepijo. 


Druga stvar je samo počutje med treningi.

Sčasoma se določene vaje ponovijo ali pa so si zelo podobne in tu lahko opaziš, kako postajaš močnejša, vztrajnejša, hitrejša, gibljivejša … Hkrati je treba pozornost nameniti tudi dejavnostim v vsakodnevnem življenju. Na primer lažje greš po stopnicah, sprehodi in aktivnosti v naravi ti ponujajo več užitka in manj napora, s časom občutiš tudi to, da tvoje telo hoče več, da si pripravljena na dodatne izzive. Opazuješ lahko tudi dneve, kako se počutiš, kadar narediš dober trening in kako kadar ga ne. Pogosto opazimo, da se lažje soočamo z izzivi čez dan, če opravimo izzive, ki si jih postavljamo sami, kot je recimo trening. 


Ena opcija spremljanja napredka je prav tako slika pred ogledalom, ki jo ponoviš čez 4 tedne.

Tukaj naj opomnim na to, kar sem že pisala v eni izmed prejšnjih vsebin. Sama nisem pristaš slik »prej – potem«. Zakaj? Predvsem ženske, no vedno več je tudi moških, se preveč obremenjujo s »prej – potem«. In ko po enem mesecu niso takšni, kot bi morali biti, sodeč po sliki »potem« (ki so jo videli nekje na internetu), vržejo puško v koruzo, ker mislijo, da novi način življenja ne deluje.

Seveda je spodbudno, da se fotografiraš (sama zase), a naj te ne zavede. Vsekakor pa spremljaj svoj občutek na koži, čvrstost, samo držo in lahkotnost čez dan. Nikoli ne pozabi. Z vsakim treningom, z vsako aktivnostjo se tvoje telo spreminja, če ti to opaziš ali ne. Zato je dobro vedeti, kam moraš pogledati, ko se ti zdi, da se je vse ustavilo. Navijam zate. 

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam