Gospo Simono Lečnik Očko, ki je magistrica mednarodnih in diplomatskih študij ter vodja in ustanoviteljica Lumie – Akademije vrednot, sedaj že zelo dobro poznamo. Sodobni bonton pa je tako zanimiva tema, da imam vedno še kakšno vprašanje. 

Ker me tema zelo zanima in spremljam Akademijo vrednot, sem tokrat spraševala o komunikaciji, kako je s šumniki in komentiranjem na socialnih omrežjih. Seveda ni šlo brez bontona za mizo, beseda pa je tekla tudi o sončnih očalih in kopalkah.

Danes bi začeli pogovor s pisno komunikacijo in komunikacijo po telefonu. Kaj je najbolj pomembno pri pisni komunikaciji? 

Ljudje ves čas komuniciramo in najpogosteje se prvi stik zgodi elektronsko ali telefonsko in šele nato v nadaljevanju sledi srečanje v živo. Ne podcenjujmo prvega vtisa, ki ga elektronsko ustvarimo na prejemnike naših elektronskih sporočil. V sodobni poslovni komunikaciji predstavlja elektronska komunikacija sestavni del vsakdana, a kljub temu številni pozabljajo na osnovne zakonitosti. Ena najpomembnejših je odzivnost. Že nekaj časa je uveljavljena smernica, da na prejeto elektronsko sporočilo odgovarjamo v roku 24 ur. Tudi, če se pošiljatelju pošte zaradi prenatrpanega urnika ne moremo posvetiti, pa se pričakuje, da ga o tem tudi obvestimo. Namreč, tudi takrat, kadar ne odgovorimo, smo odgovorili in poslali jasno sporočilo.

Poleti smo tudi odsotni, kako je s tem?

V času odsotnosti vedno pripravimo samodejni odzivnik, ki naj bo kratek in naj vsebuje informacije o tem, kdo bo imel potrebne odgovore, dokler ne bomo mi zopet na voljo. 

S klicaji in velikimi tiskanimi črkami ustvarjamo neprijetno vzdušje, kot bi na prejemnika kričali. Tega ne želimo, kajne? Odvadimo se pisati dolga sporočila. Kratko, vljudnostno sporočilo, ki naj zajema ključne informacije, bo zadoščalo, daljša vsebina se pripenja v prilogi. Vedno se vprašajmo, kakšen občutek želimo ustvariti pri prejemniku našega sporočila. Razmišljamo o tem, kdo bo pošto prebiral. Pozornost pri jasnosti sporočila ne bo odveč. Nekaj, kar je nam samoumevno, lahko nekomu povzroči nepotrebne preglavice.

Veliko ljudi ne uporablja šumnikov, vaše mnenje je, da jih uporabljamo. Zakaj?

Ena izmed jezikovnih posebnosti slovenskega jezika so šumniki (šumevci). Prav je, da jih tudi uporabljamo. Ustvarimo drugačen vtis, kadar prejemnik pri pogledu na prejeto sporočilo najprej prebere besedo »Spostovani« in ne »Spoštovani«. Ne bodimo leni, zlasti kadar pri pisanju uporabljamo mobilne telefone. Pridržimo prst na črki c trenutek dlje, naj bo čokolada in ne cokolada. Spoštujmo naš jezik. 

Gre pa tudi za spoštovanje.

Ne dovolimo, da mobilni telefoni prevzamejo pozornost od naših sogovornikov. Ne pogledujemo na zaslone telefonov med pogovorom. Posvetimo se ljudem, ki nas obkrožajo, poglejmo jih v oči, prisluhnimo jim in izkažimo spoštovanje. 

Bodimo uvidevni in razmislimo, kako glasni so naši telefonski pogovori. Odveč je, da popolni tujci, ki stojijo nekaj metrov stran od nas, poslušajo naše zasebne pripovedi. 

Danes ogromno komuniciramo preko socialnih omrežij. Kakšna so pravila bontona na socialnih omrežjih?

Številni posamezniki verjamejo, da zaradi anonimnosti, ki jim jo zaslon nudi, lahko napišejo, karkoli želijo, saj ni posledic. Motijo se. Izrečena ali zapisana beseda ima enako težo. Dovolj je, da preberemo le en komentar neznane osebe na socialnih omrežjih in že si oblikujemo mnenje, na podlagi zapisanih besed. Ali je vsebina negativno ali pozitivno zastavljena, nam je ob prebiranju prijetno, ali v nas sproža nelagodje. Predvsem pa si ne smemo dovoliti, da bi prečkali nevidno mejo zasebnosti in na vsak način poniževali drugače misleče. Bonton nas uči obzirnosti, vljudnosti in uvidevnosti, v interakcijah v živo ali na spletu. Pazimo na »ton« komunikacije. Ne objavljamo fotografije drugih ljudi, brez njihovega dovoljenja,

Ne morem mimo komentiranja na socialnih omrežjih. Priznam, da sem velikokrat zgrožena. Osebno me najbolj šokirajo grdi komentarji, ki jih ženske pišejo drugim ženskam. Kaj bi morali imeti v mislih, ko komentiramo objave?

Nisem prepričana, kdaj se je nevljudnost na spletu normalizirala. In to do te mere, da smo iznašli celo izraz za ljudi, ki svoj čas namenjajo vmešavanju v življenja drugih, provociranju in žaljenju. Zagotovo smo že vsi naleteli na trole, ki jih je vedno več. Da ne bo pomote, v mislih imam spletne trole in ne debate zrelih, vljudnih posameznikov, ki imajo izoblikovana mnenja in opredelitve. Mnogi menijo, da morajo deliti svoje mnenje o vsem, povsod in v vsakem trenutku, tudi če je podprto s pomanjkljivim znanjem. 

Ne, ljudje ne potrebujemo »trde kože« in se nam ni treba navaditi na tovrstno vedenje na spletu, temveč so troli tisti, ki bi se morali naučiti vsaj kančka olike, spoštljive komunikacije in osnov bontona. Sprašujem se, ali morda gre za pomanjkanje moralne vzgoje ali pa ima vse več ljudi potrebo po pozornosti. Pozornost pa taka. Zamahniti z roko in pogoltniti prav vsako zapisano besedo, ki nam jo nameni neznanec? Poniževati in žaliti vsepovprek, ker imamo drugačno mnenje? Za vsako ceno? In kaj je s posledicami naših objav, ki žalijo posameznika ali množice? Kakšna je sankcija? Se nas žaljivke in provokacije dotaknejo, ali smo ravnodušni? Je dovoljeno res že prav vse? Mar svetovni splet prenese vse? Pa mi? Koliko prenesemo mi?

Svoboden dostop do novodobnih komunikacijskih platform še ne pomeni, da imamo dovoljenje in odobritev, da škodimo drugim ljudem. Ne glede na to, kdo je na drugi strani.

Kaj zagovarjate vi?

Zagovarjam prepričanje, da zrela, samozavestna in zadovoljna oseba, ne glede na spol, ne bo nikoli padla na ta nizki nivo. Nima namreč potrebe po tem, da bi ženski kolegici namenjala negativne komentarje, samo da nahrani svoj ego. Da bi pokazala drugim, da je boljša v nečem, da velja več. Ne. Tega ne počnemo. Kje piše, da je moje prav in vaše narobe? Ko se bomo med drugim naučili sobivati, z vsemi našimi razlikami, ko bomo ljudi sprejeli takšne, kakršni so, ko se bomo zavedali moči prijazne besede in iskrenega komplimenta, takrat bo tudi žaljivk na socialnih omrežjih manj, ali pa jih sploh ne bo. 

Kaj pa komunikacija po telefonu? Je primerno, da povprašamo ponovno po imenu osebe, ki nas je poklicala, če nismo razumeli imena in priimka? 

Pri telefonski komunikaciji nam lahko različni motilci otežijo pogovor. Ravno med klicem pri sosednji mizi nekdo kihne, ali se med pogovorom na cesti mimo nas pelje tovornjak itd. To je nekaj povsem običajnega. Morda nam kakšen motilec prepreči, da bi slišali osebo, ki se nam v tistem trenutku predstavi. Svetujem, da nemudoma vljudno prosimo sogovornika, da nam še enkrat pove svoje ime in priimek, saj da nas je iz okolice zmotil neki šum. Dilemo razrešimo takoj in ne čez štiri mesece, ko nas bo oseba ponovno klicala, mi pa bomo zmedeni, ker ne bomo vedeli, s kom se pogovarjamo. 

Neprijeten položaj, v katerem smo se že vsi znašli. Kaj naredimo v primeru, ko nam je ime sogovornika enostavno ušlo iz glave?

Pri predstavljanju se v prvi vrsti ljudje gledamo, šele nato poslušamo. To je eden izmed glavnih razlogov, zakaj preslišimo ime osebe, kadar se nam predstavi. Prav je, da, podobno kot pri telefonskem pogovoru, vljudno prosimo osebo, če nam lahko še enkrat ponovi svoje ime. Nikar ne rečemo, da smo pozabili, s tem sporočimo osebi, kako »pomembna« nam je. Raje uporabimo besede, kot so »Bi prosim bili tako prijazni in mi še enkrat povedali vaše ime«. Ko nam oseba pove, na glas ponovimo njihovo ime. Tako ga skorajda ne bomo več pozabili. Če pa srečamo osebo, ki so nam jo predstavili že pred časom in imena v naših mislih ni, je dober nasvet ta, da poslušamo druge ljudi, ki se nam bodo morda pridružili in se bodo medsebojno predstavljali. Napnimo ušesa in si zapomnimo ime.

Kako lahko vljudno ravnamo, ko nas pokliče nekdo, ki se ne predstavi in nam praktično ne pusti do besede?

Ljudje imamo pravico vedeti, s kom se pogovarjamo. V kolikor se nekdo ne želi predstaviti, ga v prvi vrsti vljudno prosimo, da nam pove, kdo so. V primeru, da se oseba ne odzove na našo prošnjo, slednjo ponovimo še enkrat, z odločnim tonom. Nikoli ne kričimo, le samozavestno pokažimo, da se ne želimo pogovarjati z nekom, za katerega sploh ne vemo, kdo je. Izjemno neolikano in nekulturno dejanje. Naše prošnje ni treba ponavljati v nedogled, saj bo oseba prej ali slej morala zajeti sapo. Takrat je pravi trenutek, da pogovor prevzamemo mi. Se zahvalimo za njihovo mnenje in vztrajamo, da dokler ne bomo vedeli, kdo je naš sogovornik, pogovora ne moremo nadaljevati. Ključen podatek je, kdo se »skriva«, da vemo, kako prilagoditi vsebino pogovora. Tudi na cesti se ne bomo pogovarjali z osebo, ki ima vrečko ali škatlo na glavi, kajne? Prav je, da vemo, kdo je naš sogovornik. 

Naša najljubša tema je zagotovo hrana, tako da sva spet pri bontonu za mizo. Je res, da se je na poslovnem sestanku boljše izogniti špagetom in juhi z rezanci?

V vseh letih, odkar poučujem poslovni bonton, so mi poslušalci in klienti vedno potrdili, da so špageti ena izmed jedi, ki jih povečini najraje jedo. Vztrajno odsvetujem špagete na poslovnih kosilih, saj je z njimi res veliko dela. V poslovnem svetu ne gremo na kosilo zaradi špagetov, ampak zato, ker je v ozadju kakšna poslovna vsebina, ki jo bomo le podkrepili v neformalnem okolju. Takrat se ne želimo ukvarjati s komponentami, ki bi nam utegnile povzročati preglavice, ampak stvari poenostavimo. Da se lahko posvetimo ljudem, ki so v naši družbi in vsebini druženja. Podobno je z rezanci v juhi, ki so velikokrat predolgi. Navijanje ravno pravšnjega grižljaja špagetov, brez da bi nam iz ust viseli krajci testenin, je lahko za marsikoga izziv. Kako nežno in brez zvokov v krožniku prelomiti rezance itd. Vse to najprej preizkusimo v domačem okolju. Ko smo dovolj suvereni, da ne bo vsega naštetega ali kakšnih madežev na naših oblačilih, pa si le privoščimo špagete in juho. Vsekakor na poslovnih kosilih priporočam kakšne druge testenine, s katerimi ne bomo imeli polnih rok dela, in našo najljubšo omako. 

Zelo sem se nasmejala vašemu videu, v katerem nam pokažete, kako ravnati s sončnimi očali, ko prisedemo za mizo. Povejte nam, prosim, kam spadajo sončna očala.

Najlepša hvala za kompliment. V teh sončnih dneh predstavljajo sončna očala nepogrešljiv rekvizit. V kolikor nimamo zdravstvenih težav, sončna očala snamemo pri pogovoru. Očesni stik je v komunikaciji zelo pomemben. In ta je onemogočen, če nosi sogovornik sončna očala. Ves čas pogovora opazujemo svojo lastno podobo v njihovih očalih. Snamemo jih tudi pri vstopu v zaprte prostore. Ne dajemo jih na glavo, saj jih bomo ne le raztegnili, ampak tudi poškodovali stekla. Sončna očala niso modni dodatek, ki bi bil namenjen temu, da nam tako ali drugače ureja frizuro. Ne obešamo jih na rob bluze ali majice. Niti pod razno ne grickamo ročajev očal. Ne odlagamo jih na mizo, temveč jih odložimo v etui. V primeru zdravstvenih težav sogovorniku povemo, da imamo razloge, da sončnih očal ne moremo sneti. Tako bomo jasno komunicirali, da vemo, kakšno je primerno ravnanje, le da nas pri tem ovira kakšna zdravstvena reč. Izkažemo spoštovanje in našo uvidevnost. 

Poletje je čas, ko se odpravimo na bazen ali na morje. Ker smo že pri sončnih očalih, zanimajo me tri pravila, ki jih moramo upoštevati, ko smo v kopalkah.

Trendi, ko gre za oblike, barve in modele kopalk, se spreminja iz sezone v sezono. Bolj kot to, da slepo sledimo modnim trendom, je dobrodošlo, da se zavedamo, kako postopati v določenih poletnih okoljih. Najpogosteje opazimo izrazito popravljanje kopalk vsem kopalcem na očeh. Uporabimo prostore, ki so temu namenjeni. Neštetokrat sem že slišala pritožbe strežnega osebja v lokalih, kako moteči so gosti, ki se usedejo k mizi v mokrih kopalkah in se v nadaljevanju morajo ukvarjati z lužami pod mizo. Morda je takšno ravnanje tik ob plaži še sprejemljivo, dlje, kot se odpravimo od obale, pa se spodobi, da nismo oblečeni zgolj v kopalke. Lepo je, da smo samozavestni in sprejemamo svoje telo. Za trenutek pomislimo, ali so vsake kopalke nam in naši starosti primerne.

Rada zaključim s pozitivno noto. Katera dejanja so vedno vljudna in primerna?

1. Bodimo točni. Spoštujmo čas drugih ljudi in pridimo pravočasno.
2. Vedno uporabljamo čarobne besede »prosim«, »hvala«, »izvoli«, »oprosti«.
3. Namenimo sogovornikom iskren kompliment.
4. Vedno pridržimo vrata osebi za nami.
5. Vikamo osebe, ki jih prvič srečamo.
6. Tudi kadar nas pozdravi neznana oseba, pozdrav vrnemo.
7. Ko se predstavimo in rokujemo, to naredimo stoje.
8. Pospravimo mobilne telefone in se posvetimo ljudem.
9. Izkažimo zanimanje za sogovornika, postavljajmo vprašanja in aktivno prisluhnimo.

Prepričana sem, da ste uživale v branju in da smo se spet naučile ali pa obnovile nekaj znanja sodobnega bontona. Če želite okrepiti svojo samozavest s poznavanjem standardov sodobnega bontona, kliknite na povezavo AKADEMIJA VREDNOT, kjer vas čakata še 2 prosti mesti za individualno svetovanje. Začetek individualnih svetovanj je oktobra, na povezavi pa dobite tudi vse ostale informacije.