Ne bom pozabila ponedeljka, 28. 02. 2022 zjutraj, ko mi je telefon skoraj pregorel od paničnih klicev (znanih in neznanih). Ta dan je namreč banka Sberbank začasno zaprla svoja vrata in omejila poslovanje …

Ljudje so se zbali za svoje premoženje. Nekateri niso vedeli, kaj bo zdaj s kreditom, drugi so imeli na računu več sto tisoč evrov in zbali so se, da tega denarja ne bodo več videli … Spet tretji so hiteli na bankomat … In kakšen je bil moj odgovor? Panika je odveč, pa čeprav vem, da je veliko lažje reči kot storiti. Ker sem bila tudi sama komitentka Sberbanke, sem jih razumela, a obenem ostala mirna, saj glede na svoje delo zelo dobro vem, kako se na takšne in drugačne »finančne cunamije« pripraviti (več o nadaljevanju).

»I can calculate the movement of the stars, but not the madness of men,« …

… so bile besede Isaaca Newtona, ki jih je največji še živeči investitor Warren Buffett citiral v svojem letnem pismu delničarjem. Seveda si to lahko razlagamo po svoje, a glede na dogajanje v zadnjem času, bi vsekakor veljalo apelirati tudi na dogajanje na finančnih trgih, ki so zelo dovzetni za nepredvidljive svetovne dogodke

Dejstvo je, da finančni trgi zelo pogosto, vsaj tako nas uči zgodovina, najbolj burno reagirajo ob začetnem šoku. Če se osredotočimo na vojne, vidimo, da se med samo vojno v večini obnašajo normalno (rastejo ob pozitivnih novicah in padajo ob poslabšanju razmer). In kar je najpomembneje, lahko celo rastejo, zagotovo pa je opaziti, da se strma rast začne bistveno, preden se vojna konča.

A kam z denarjem v teh negotovih časih?

Tisti spretni prodajalci in še boljši oglaševalci vas bodo, kaj hitro zavedli in vam predstavili n-število možnosti za investiranje. A v resnici se je treba držati le enega zlatega pravila in to je razpršenost. Pomembno je, da smo odzivni, ko je to potrebno, a hkrati ne sprejemamo prenaglih odločitev, ki botrujejo strahu, ki se morebiti poraja ob teh dogodkih. Kot vedno znova v našem naložbenem timu poudarjajo, je ključna razpršitev na vseh področjih osebnih financ. To velja za naložbe, rezervo in bančne račune.

Naložbena vreča

Vsebuje vsa naša varčevanja in investicije. Je tudi največja in najpomembnejša. Seveda moramo prej sestaviti in napolniti transakcijsko in likvidnostno vrečo, a naložbena pomeni smisel upravljanja osebnih financ. V tej vreči so naši cilji, pogosto tudi želje in sanje.

To je vreča, ki nas motivira, ko raste, in nam daje upanje, da nam le ne bo treba delati toliko časa, kot nam napovedujejo. 

Investiranje zahteva premišljeno naložbeno strategijo in razpršitev med različne naložbene razrede. Pri tem običajno ne kupujemo posameznih delnic, obveznic, valut ali alternativnih naložb, kot so zlato, nepremičnina ipd. (kar roko na srce zelo radi počnemo), temveč sestavimo naložbeni portfelj in ga spremljamo kot celoto. Posamezne naložbe zato niso pomembne, ampak je pomemben celoten portfelj. V času velikih sprememb na trgu in šokov, kot so vojne, je tako naša edina naloga izvesti rebalans (prilagoditev deležev posameznih naložbenih razredov) in vztrajnost, ki se vedno poplača. 

Likvidnostna vreča 

Je zagotovilo za miren spanec in pripravljenost na izzive, ki nam jih prinaša življenje. Ta ne pomeni le črnega fonda, rezerve za hude čase ali zlate rezerve, temveč ima pomembno vlogo pri upravljanju denarja. Iz nje si namreč vsak začetek meseca nakažemo »plačo«, o čemer sem že pisala. Uporabljamo jo za upravljanje denarnih tokov in kot rezervo za financiranje nepričakovanih izdatkov. Poleg tega vanjo shranimo tudi sredstva, namenjena za financiranje kratkoročnih ciljev (npr. zavarovanje avtomobila, naslednji dopust ipd.).

Pomembno je, da za ta namen uporabljamo rešitve, ki nam omogočajo hiter dostop do denarja, največjo varnost sredstev in donos, višji od navadnega transakcijskega računa ali kratkoročnih depozitov. To sicer v času negativnih obrestnih mer ni vedno res, a donos v tem primeru ni ključen. Bolj pomembno je, da denar umaknemo na stran, stran od svojih oči in dosega nepredvidenih dogodkov. 

Transakcijska vreča 

Glavno orodje za izvajanje tekočih transakcij je za 99,9 % ljudi še vedno transakcijski račun. Nekateri sicer prisegajo na digitalne (kripto) denarnice, ki jih ne ponujajo in upravljajo banke, a uporaba le teh je še vedno omejena. V času digitalnih platform, mobilnih denarnic in bank ni razloga, da vsakdo ne bi imel odprtih vsaj dveh transakcijskih računov. Pri tem je danes čisto realno, da za nobenega izmed njiju ne plačamo niti evra. Ne za odpiranje, ne vodenje, transakcije, niti ne za dvige in najbolj popularne plačilne kartice (Visa, Mastercard). 

Kako je pa s krediti?

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je v začetku meseca marca prvič po izbruhu pandemije covida-19 zvišala ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 % na raven med 0,25 in 0,50 %. Z višanjem obresti po 0,25 % bodo nadaljevali, kar naj bi ključno obrestno mero letos dvignilo na 1,9 odstotka, v letu 2023 pa pričakujejo še tri povišanja po 0,25 odstotne točke.

Dejstvo je, da tako poceni kreditov, kot jih imamo danes, še nismo imeli in da je tudi pri nas v prihodnosti pričakovati dvig obrestne mere. A pozor! To nikakor ne sme spet povzročiti panike češ: »Joj, zdaj se moram hitro zadolžiti, ker bodo krediti dražji!« Zakaj ne? Ker če nimamo močnih temeljev, nam tudi brezobrestni kredit prav nič ne pomaga. Dolg moramo še vedno vrniti. Poleg tega so na drugi strani vrednosti nepremičnin precenjene in jo bomo danes kupili za nekaj deset tisoč evrov več. Zdaj si pa izračunajte kakšen dvig o. m. bi to moral biti, da bi pokril to razliko.

Je pa res, da bi vsem tistim, ki imate stanovanjski kredit, priporočala optimizacijo le-te. Torej, da preverite, ali je le-ta res ugodna glede na trenutne razmere in vas ščiti pred novimi »finančnimi cunamiji«.

In da boste res mirne …

Preverite, kam želite priti in katera pot vas bo pripeljala do tja. In to nikar z brezglavimi odločitvami, temveč skladno z vašim načrtom. Ja, z načrtom. Temu dajemo premalo poudarka. Saj veste, le pripravljene smo lahko nepremagljive.