Jesen je na pragu, na vrtu pa še vedno raste veliko zelenjave, ostankov poletnega obilja. Vendar nas s prihodom prvega mraza sredi oktobra to obilje zapušča, saj so plodovke, kraljice poletja, izredno občutljive za mraz.
A to naj ne predstavlja bridkega konca vrtne sezone! Še vedno imamo več kot dovolj časa za setve. Te nam bodo nudile pridelek od sredine oktobra in z nekaj zaščite vse do pomladi.
Kaj še lahko sejemo in sadimo v oktobru?
Večini listnate zelenjave ugaja hladno vreme, saj jo poletna vročina vse prehitro požene v cvetenje. Zato je zdaj čas, da solatnice in kapusnice pokažejo svoje prednosti.
Mraz brez večjih težav prenesejo:
- prezimne sorte solat,
- špinača (viroflay, matador),
- motovilec (ljubljanski, holandski, žličar),
- listnati ohrovt (predvsem kodrolistne sorte),
- zimski radič (solatnik),
- rukola (tako enoletna kot tudi trajna),
- zimski tolščak (claytonia).
Vrtni centri pa še vedno ponujajo tudi sadike nekaterih vrst radiča, solate in kapusnic. Zdaj je skrajnji čas za presajanje teh v vrt.
Azijske listne gorčice
Meni so v jesenskem in zimskem času najljubše morda še nekoliko manj znane listne gorčice, ki izvirajo iz Azije.
Sem spadajo: tatsoi, mibuna, mizuna, komatsuna, pak choi, choy sum in ostale sortne gorčice (npr. purple frills in red giant).
Gre za skupino zelenjadnic z užitnimi listi, ki so precej intenzivnega okusa, nekatere so izredno mile, druge zelo pikantne. Po okusu najbolj spominjajo na mešanico rukole in zelja. So vsestransko uporabne in odlične v sendvičih, mešanih solatah in celo na hitro popražene v voku (kot priloga mesnim jedem). Jaz jih prav tako mešam z zeljem, ko ga kisam (fermentiram), tako dobim izdelek odličnega okusa!
Gorčice so hitrorastoče, odporne proti mrazu, rastline, ki z nekaj zaščite (zimska koprena, nizki tunel ali rastlinjak) lepo prezimijo in nam zagotavljajo sveže liste v hladnih mesecih vse do pozne pomladi, ko poženejo v cvet. Cvetna stebla in cvetovi so pri vseh gorčicah užitni in zelo okusni, zato jih uporabljamo podobno kot brokoli. Gorčice obiramo tako, da trgamo zunanje liste, srčiko rastline pa pustimo, da raste naprej.
Še ena zanimivost: bolj je zunaj mrzlo, slajši je okus listov, saj rastline tvorijo več sladkorja za zaščito pred mrazom (naravni antifriz).
Sama semena zaradi ogromne izbire sort najraje naročim po spletu in pozneje sorte semenim sama (le eno na lokaciji, saj se med seboj rade križajo). Vendar na srečo zadnja leta vse pogosteje srečujem semena azijskih zelenjadnic tudi pri naših dobaviteljih semen, čeprav večinoma v mešanicah z imeni, kot so ‘pridih Azije’, ‘oriental miks’ in podobno. Vsekakor toplo priporočam, da poskusite vzgojiti nekaj teh azijskih lepotic tudi v svojem vrtu.
Direktna setev ali vzgoja iz sadik?
Če želimo večje, bolj razvite rastline, se lahko še vedno lotimo vzgoje iz sadik. Semena posejemo v platoje z dobrim substratom, ki jih držimo na sončni okenski polici, redno zalivamo in po dveh do treh tednih sadike presadimo v vrt. Take rastline imajo to prednost, da imajo dobro razvit koreninski sistem, zato rastejo nekoliko hitreje kot rastline iz direktne setve.
Pa vendar smo navajeni sejati večje količine nekaterih vrst zelenjave kar naravnost na gredo, predvsem se te metode poslužujemo pri motovilcu, solati berivki in špinači.
Ker nam je vreme že že postreglo z ohladitvijo in nekaj dežja, je zdaj ravno pravi trenutek za setev za obilen pridelek svežih okusnih listov jeseni in pozimi. Mešanica okusov pa bo vsekakor poskrbela za zanimiv in pester jedilnik!
