Verjetno si znate tudi ve, drage Nepremagljive, dobro predstavljati naslednjo situacijo. Ste tik pred menstruacijo ali pa celo že v menopavzi, vašega najstnika ali najstnico pa v ravno teh dneh prav tako na polno razganja. Res zabavni trenutki. O tem, kaj se z našimi in najstniškimi telesi dogaja, ko hormoni ponorijo, in ali obstaja univerzalen recept za rešitev te težave, sem se pogovarjala z našo Nepremagljivo strokovnjakinjo, Ivico Flis, dr. med, spec.

Tiste, ki smo imele otroke okoli tridesetega leta, zdaj, ko se bližamo petdesetim, ugotavljamo, da ni bolj ubijalske kombinacije, kot sta na primer pms ali pa že težave zaradi menopavze in divjanje najstniških hormonov. Kakšne so podobnosti in razlike med temi divjanji hormonov?

Telo je res izvrsten »mehanizem«, ki nenehno uravnava naše notranje okolje. To okolje je sestavljeno iz celic in tekočine, telesnih sokov krvi in še česa. In vsaka naša celica potrebuje določene snovi, da ohranja svoje notranje ravnovesje, ki je pomembno, zato da je potem telo v ravnovesju. In vsaka naša celica potrebuje hormone! Seveda so obdobja v življenju različna in tako so tudi zahteve telesa v različnih obdobjih drugačne. S hormonskega stališča: vemo, da v menopavzi upada nivo (tudi) estrogena in progesterona, pri čemer je nizek nivo progesterona kriv za nervozo in napetost, anksioznost, strahove, razburljivost, izbruhe jeze (zlasti pred ciklusom), kriv za predmenstrualni sindrom s poudarjeno tesnobnostjo in depresijo, za boleče in napete prsi, težave s spanjem, obraz zateka, lahko povzroča pretirano napenjanje v trebuhu, otekanje rok in stopal, povečanje teže zaradi kopičenja tekočin v telesu, pogoste so močne krvavitve (menoragije), boleče periode, predmenstrualne migrene.

Nizke vrednosti progesterona v daljšem obdobju lahko povzročijo precejšnje spremembe v vedenju in odzivanju na okolje. Pogosto se prijetna ženska spremeni v arogantno, razburljivo, vzkipljivo, nejevoljno partnerko. Podoben vihar se pojavi v telesu najstnice ali najstnika, kjer pa telo komajda začne proizvajati hormone. In da je vse bolj zanimivo – ne proizvaja jih sočasno in uravnovešeno, ampak po sistemu dozorevanja organov.

Kaj se dogaja v ženskem in kaj v najstniškem telesu? Jaz imam na primer sina, najstnika, in vedno vem, kdaj nas čakajo težave: ko opazim, da več je, se bolj poti, pojavijo se mu mozolji … V tistih dneh je vedno vihar, in če imam srečo, takrat ravno nisem tik pred menstruacijo in nisem tečna …

Hormoni imajo vsak svoj dnevni ritem. Ženski spolni hormoni imajo ob tem tudi svoj mesečni ritem, nekateri hormoni so aktivni ponoči (melatonin), nekateri zlasti zjutraj in proti večeru upadajo (kortizol). Spreminjajo se z letnimi časi, tudi tekom življenja: najbolj optimalni so okrog 30. in vse do 40. leta starosti, nato upadajo – pri ženskah hitreje kot pri moških. Vsi živimo zelo aktivno, pogosto z vsiljenim ritmom izvajanja obvez. Posledica teh neusmiljenih bitk s časom in obvezami je praznjenje naših lastnih zalog – in spet ni časa, da jih obnovimo.

Nenehna aktivacija simpatičnega živčnega sistema, s tem dominanca kortizola in adrenalina – vse to izčrpava nadledvično žlezo in tudi ostale hormone. Ob rednem mesečnem nihanju obeh ženskih in tudi ostalih hormonov … Nekatere hormone to uspava (paralizira), drugi lahko podivjajo. Zelo podobna slika je pri najstnikih, le vrstni red je drugačen. Ob tem tako najstniki kot njihove mame pozabljajo na redno in kakovostno hrano, na zadostne količine spanja, sproščanja in telesno aktivnost. 

Ali imajo najstnice tudi PMS? Je to sploh normalno? 

Nekatera dekleta v svojem razvoju doživijo velika nihanja (v razpoloženju, energiji, koncentraciji, čustvih …), a ne vsa. Pogosto je to povezano z družinskim vzdušjem, z obremenitvami v šoli, zahtevami okolice. Pomanjkanje zdrave hrane in predvsem izobilje slabe hrane, zlasti sladkarij in hitre hrane (trans maščobe, veliko škroba, konzervansov in barvil), pripomore k slabemu razvoju žlez z notranjim izločanjem in posledica je hormonsko neravnovesje, ki je lahko podobno PMS. Pomanjkanje zdravih maščob v prehrani in izobilje hidratov s premalo gibanja in premalo spanja – to je, kot bi pisala recept za razvoj policističnih jajčnikov ali endometrioze.

Pri najstnicah se to ne izrazi takoj, a ob vedno slabših prehranskih navadah, ki vztrajajo leta in leta, se temu skorajda ni možno izogniti. Seveda k temu doprinese tudi dednost (sladkorna bolezen v družini ipd.), vendar je zmeraj odvisno od posameznika, kam se bo usmeril. Pri dečkih se slaba hrana najprej izrazi na koži, zlasti pomanjkanje zdravih maščob.

Večkrat slišimo izraz, da najstnike razganjajo hormoni. Je to samo izraz ali to zares obstaja? Kako vi, strokovnjaki, gledate na to?

V dobi odraščanja in razvoja se spreminja zunanja podoba telesa, kar poznamo bolj ali manj vsi. Vendar to ni nekaj, kar bi se dogajalo brez notranjih sprožilcev. Ti sprožilci pa so v veliki meri odvisni od zunanjih okoliščin: hrana, spanje, gibanje, čustvena podpora in drugih. Notranji sprožilci razvoja so tudi hormoni in njihova prisotnost v času razvoja zelo niha. Telo v razvoju potrebuje kar nekaj časa, da se prilagodi novim količinam izločanja hormonov in še težje se prilagaja njihovim učinkom. Te težave v prilagajanju telesa na nove okoliščine vidimo v sebi kot vihar, zmedo, neubranost, zaletavost, prepirljivost, neposlušnost … A če samo malo pomislimo in poskušamo razumeti, s čim vse se sooča telo najstnika, koliko novih okoliščin nastaja v njem in kak kaos povzročijo, ko prihajajo nenadoma, burno, v večjih količinah – potem vsaj malo lažje razumemo njihovo vedenje. Z veliko tolerance in predvsem strpnosti bo predvsem nam lažje.

Svoji mami, ki mi je jamrala, da zaradi mene slabo spi (pa naj je šlo za šolo ali pa čakanje, kdaj se vrnem z žura), sem se takrat smejala. Kako pomanjkanje spanja vpliva name, na nas, mame v srednjih letih in na najstnike? Kaj to pomeni za njihove in naše hormone?

Nasploh narašča število oseb, tudi moškega spola, ki želijo urediti svoje spanje. V zadnjih leti je nespečnost zrasla v veliko nevarnost – pošast! V sklopu številnih drugih težav, med katerimi dame najpogosteje navajajo menopavzo, fibromialgijo, težave s ščitnico, sladkorno bolezen, alergije in astmo, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost, slab libido in motnje spolne funkcije, močno pa je (pri obeh spolih) prisotna precejšnja izčrpanost – v sklopu vseh teh težav so prisotne motnje spanja. Podobno kot pri baterijah, ki so skorajda prazne –  v ospredju je pomanjkanje več snovi v telesu, ne le hormonov.

In v takih primerih je nujno najprej urediti način življenja, velikokrat je treba urediti zobovje (odstraniti amalgan), telo razstrupiti, dodati tudi druge snovi (glukozamine, vitamine, minerale, kapljice artičoke, alge, klorofil ipd) – z najmanj škode doseči najboljši učinek. Hormoni so zadnja raven, ki jo urejamo, a spet po pravilnem zaporedju.

Spanje je izrednega pomena za vsakodnevno razpoloženje, a dobro spanje zagotavlja tudi daljšo življenjsko dobo in preprečuje bolezni, zlasti debelost. Za dolgo življenje se priporoča vsaj šest do osem ur spanja, pri čemer raziskovalci poročajo, da je sedem ur tista količina spanja, ki zniža umrljivost. Pomembna je tudi kakovost spanja. Vendar: deset ur ali več spanja dnevno poveča tveganje za smrt – vsaj za dvakrat. Pri mladih, starost 27 let, je bilo ugotovljeno, da krajše, kot je spanje, višja je telesna teža. Debelost je sedemkrat pogostejša pri ljudeh s kratkim spancem. 

Kako lahko poskrbimo za boljši spanec in manj stresa? Imajo hormoni kakšen vpliv na to? 

GABA je eden najpomembnejših posrednikov ali nevrotransmiterjev v možganih, ki vplivajo na kakovost spanja.

Zmeraj in najprej je nujno urediti vse, kar vpliva na spanje, zlasti svoje navade in življenjski ritem. Temu rečemo, da je treba urediti spalno higieno. Preproste spremembe življenjskega stila: izogibanje alkoholu in kofeinu, spanje vsaj sedem do osem ur na noč, dodajati vitamine skupine B, D-vitamin, izvajati dihalne vaje, redna vadba in gibanje, uravnotežiti prehrano (obvezno uživati beljakovine, maščobe), zadosti piti.

Zmeraj in najprej je nujno urediti vse, kar vpliva na spanje, zlasti svoje navade in življenjski ritem. Temu rečemo, da je treba urediti spalno higieno.

Med postopke alternativne medicine, ki uspešno posegajo na to področje, sodijo zeliščni pripravki, akupunktura, akupresura, različne masažne in sprostilne tehnike.

Bio-identični hormoni so izvlečki rastlin ali spojeni hormoni, ki so v molekularni strukturi identični hormonom, ki jih proizvaja človeško telo. V naravi niso tako strukturirani, zato so kemični izvlečki iz jama ali soje z inženiringom prirejeni za humano rabo. Vredno in nujno je poskusiti vsa hranila in dodatke, preden dejansko nadaljujemo z močnimi dodatki za spanje. 

Ali obstaja splošen recept, ki hkrati zajame mamo v srednjih letih in najstnika oziroma najstnico, kako si lahko uredita prehrano, mogoče tudi način življenja, da sta bolj v sinergiji ?

Izločiti moramo slabo hrano (enostavni sladkorji, bela moka, slabe maščobe, hitra hrana, umetne kreme in prigrizki, alkohol, kava). Najprej moramo mame urediti sebe – otroci nas opazujejo, kar posesajo naše vzorce! V hrani naj bo veliko zdravih maščob (avokado, jajca, oljčno, orehovo, laneno in lešnikovo olje, tudi kak košček slanine in nekaj masti).