Tiko Hribar morda bolje poznate po njenem Instagram profilu Tixibeauty, kjer tudi Nepremagljive najdemo res veliko koristnih informacij o negi naše kože.

S Tiko, ki je s Tajko Selan tudi soavtorica knjige Živjo, lepa koža, sva poklepetali o negi zrele kože, zaupala pa nam je tudi, kakšna je njena lepotna rutina.

Vse ženske imamo rade lepo in gladko kožo, ampak žal staranje prinaša tudi soočenje z gubicami, ohlapno kožo … Je pri 40. skrajni čas, da začnemo uporabljati t. i. anti-ageing izdelke? 

Kratek odgovor je – da. Antiaging nega je v 90 % preventiva in ohranjanje – ključ je v ustrezni negi na dolgi rok, ni instant čarobna radirka. Kozmetika žal ne briše gub in povešenosti, ampak preprečuje prehitro staranje kože, zato je smiselno začeti z antiagingom čim prej. Tudi pri 40. ni prepozno, a je idealno začeti že v zgodnjih dvajsetih, saj je preventiva vedno veliko bolj učinkovita kot kurativa. Na primer – poškodbe kože zaradi UV sevanja predstavljajo med 80 – 90 % staranja kože in te moramo čim bolj preprečiti z dosledno uporabo zaščitne kreme vsak dan, saj ko jih že imamo, jih je praktično nemogoče v popolnosti odpraviti. Staranja v vsakem primeru ne moremo ustaviti, je pa negovana koža, ki jo ustrezno ščitimo pred zunanjimi dejavniki veliko mladostnejša in lepša.

Kako ste se vi soočili s tem, da se vaša koža stara? Kaj so bili prvi “ukrepi”?

Po začetni paniki, kjer sem začela na vrat na nos uporabljati močne antiaging sestavine in si tako tudi pridelala poškodbe kožne bariere (poškodbe zaščitne plasti kože, kar prinaša kopico preglavic), sem se najprej osredotočila na res dosledno uporabo zaščitne kreme s faktorjem. Potem ko sem uredila stanje kožne bariere, sem uredila nego tako, da vsebuje antiaging sestavine (predvsem vitamin c, vitamin a – retinoidi), kisline in antioksidante (sestavine, ki nevtralizirajo posledice škodljivih zunanjih vplivov). Obenem sem seveda nego organizirala tako, da ne ponovim začetniške napake, kjer sem si kožo zaradi pretirane uporabe močnih aktivnih sestavin poškodovala.

Kateri so še tisti drugi faktorji, ki vplivajo na to, da se naša koža hitreje stara?

Na staranje kože vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Na notranje lahko vplivamo predvsem z ustrezno prehrano in splošno zdravim življenjskim slogom, na zunanje (UV-sevanje, onesnaženje ipd.) pa tudi tako, da koži ponudimo nego, ki zmanjšuje posledice teh negativnih dejavnikov. Torej s sestavinami, ki nas ščitijo in nevtralizirajo škodljive posledice. Kot že omenjeno, je pa najpomembnejši povzročitelj staranja kože UV-sevanje, saj ta povzroča med 80 – 90 % staranja kože, ob čemer so drugi zunanji dejavniki pravzaprav skoraj zanemarljivi. Bistvo antiaginga je tako predvsem izogibanje nezaščitenemu izpostavljanju soncu in dosledni uporabi zaščitne kreme.

Ali od kozmetičnih izdelkov včasih ženske pričakujemo preveč? 

Absolutno, a to je posledica prevelikih marketinških obljub, zato ni nič nenavadnega, da so naša pričakovanja na splošno previsoka. Kakor sem opredelila na začetku – kozmetika ni čarobna radirka. Ne briše gub, hiperpigmentacij, povešenosti, aken … Ima vsekakor izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in tudi mladostnega videza kože, a ne deluje v nekaj tednih in ne moremo pričakovati čudežev. Rezultati zahtevajo doslednost, dolgoročno uporabo in potrpežljivost. Rezultati vsekakor bodo, a si moramo nego kože vzeti kot vseživljenjski proces, ki nam bo na dolgi rok prinesel zdravo, lepo, sijočo in mladostnejšo kožo. Vsekakor tudi z manj gubicami in drugimi »nevšečnostmi«, a ne kot posledico hitrega čarobnega učinka, ampak kakovostne preventive. 

Meni se je recimo zgodilo, da mi izdelki, ki sem jih uporabljala leta in leta, čez noč kar naenkrat niso več ustrezali. Kar nekaj časa sem porabila, da sem se na novo “organizirala” in našla kozmetiko, ki mi ustreza. Kaj priporočate v takšnih primerih? Je smiselno takrat najprej narediti analizo kože?

Koža je organ in ima svoje cikle, se čez leta spreminja in tako se tudi spreminjajo njene potrebe, tem pa moramo slediti. Najboljšo analizo kože pa lahko naredimo sami, saj mi z njo živimo in jo opazujemo, kako se odziva na kozmetične izdelke, kaj se z njo dogaja. Različne diagnostike kože niso povsem zanesljivo orodje, saj morajo biti za natančne rezultate izpolnjeni določeni pogoji, ki jih v salonih težko vzpostavijo – ustrezna temperatura, vlaga, priprava in aklimatizacija kože. Če prihitimo na analizo kože po hektičnem dnevu, nam hitro odstranijo ličila in začnejo meriti, bodo rezultati verjetno pretirano neugodni – pokazali bodo lahko razdraženost, izsušenost, rdečico, poškodbe bariere, kar pa zaradi situacije ne more biti realno. Seveda lahko tovrstna analiza vseeno služi kot usmeritev. Če se zanjo odločate, priporočam, da na dan analize na kožo ne nanesete ničesar, in ko pridete, se prej malce sprostite in počakate, da se koža aklimatizira, da bodo rezultati bolj zanesljivi. Pomembno je tudi to, da izberete salon, kjer vam bodo na podlagi meritev znali neodvisno svetovati o negi – kakor je za vas najbolj optimalno, in to ni nujno vezano na prodajni asortiman salona. Jaz v resnici priporočam predvsem to, da se ustrezno informirate in podučite o negi kože ter svojo kožo opazujete. Noben aparat, kozmetičarka, zdravnik, vplivnež ali prodajalec kozmetike ne more bolje poznati vaše kože, kot jo lahko vi sami, saj jo imate možnost opazovati vsak dan.

Katero napako najpogosteje naredimo ženske, ko izbiramo antiageing kozmetične izdelke?

To, da v svojo vsakodnevno nego ne vključimo zaščitne kreme s faktorjem (smeh). Iščemo embalaže z lepo zvenečimi napisi »antiaging«, ki pa na koncu ne pomenijo prav veliko. Veliko zelo povprečnih krem s hialuronsko kislino ima tak napis, a ta sploh ne spada med sestavine, ki imajo dejansko dokazane antiaging učinke. Lahko smo sicer malce naprednejši in dejansko izberemo konkretne antiaging aktive, kot so retinol, retinal, vitamin C, hidroksi kisline, a če potem ne uporabljamo zaščitne kreme, si s tem naredimo več škode kot koristi, saj veliko teh sestavin poveča izpostavljenost kože poškodbam zaradi UV sevanja. Skratka, začnimo najprej pri osnovah in dosledni uporabi zaščitne kreme, informirajmo se, kaj sploh je antiaging nega kože in katere sestavine so pri tem dejansko v pomoč, potem pa jih še smiselno vključimo v svojo nego.

Katera so tista zlata pravila za nego kože po 40. Ne glede na tip kože …

Zlato pravilo je vedno, ne glede na starost in tip, da koži ponudimo, kar potrebuje, obenem pa tudi naslovimo svoje cilje nege kože. Kaj želimo odpraviti ali omiliti, kakšni so cilji naše nege? 

Skratka, ni zlatih pravil po neki starosti, so zgolj splošna zlata pravila nege – več v naslednjem odgovoru.

Kakšna bi morala biti osnovna lepotna rutina vsake ženske, ne glede na starost?

Osnovna lepotna rutina zajema ustrezno čiščenje, vlaženje in zaščito kože pred UV-sevanjem. To lahko uvrstimo med t. i. zlata pravila, ki veljajo za vse starosti in vse tipe kože. Te osnove dejansko zajemajo 80 % ustrezne nege kože, z ostalimi 20 % (aktivne sestavine) pa naslavljamo pridružene problematike oz. neka stanja, ki jih želimo omiliti, odpraviti, izboljšati. 

• 

• 

• 

Nam lahko iz prve roke zaupate, kakšna je vaša lepotna rutina? 

Enostavna, saj manj je več. Rada rečem, »da ne uporabljamo, kar nam marketing narekuje, ampak kar naša koža potrebuje.«

Zjutraj:

• Čiščenje z vlažilnim čistilnim gelom
• Antioksidativni / antiaging serum (vitamin C in drugi antioksidanti) ali antiaging peptidni serum
• Zaščitna krema s faktorjem

Zvečer:

• Dvojno čiščenje – prvi korak z oljno čistilno emulzijo, drugi z nežnim čistilnim gelom
• Antiaging serum ali kisline (retinal, vitamin C, azelaična kislina, AHA kisline)
• Nevtralna, pomirjevalna krema 

Katere so tiste sestavine v kozmetičnih izdelkih, ki jih moramo nujno vključiti v nego kože po 40.?

Resnici na ljubo so nujne samo zgoraj opisane osnove – naprej moramo res poskrbeti, da zadovoljimo osnovne potrebe kože, da je ta zdrava, ustrezno navlažena, zaščitena pred sevanjem in drugimi zunanjimi vplivi. Če želimo nasloviti antiaging pa vključimo retinoide (retinal, retinol), peptide, vitamin C, AHA kisline in še kakšne druge antioksidante. 

Ali je samo draga kozmetika dobra kozmetika?

Nikakor, edino merilo kakovosti so uporabljene sestavine in sinergija celotne formulacije. Pod črto pa se je treba dovolj podučiti, da bi znali presoditi, kaj je vredno svoje cene. Jasno je seveda, da nimajo vsi časa niti veselja do tovrstnega preučevanja, zato pa smo tu določeni poznavalci, ki znamo ločiti zrno od plevela in redno delamo objektivne ocene, ki so lahko potrošniku v pomoč pri izbiri. 

Ceno kozmetike sicer določa več parametrov, odvisna je od uporabljenih surovin (nekatere so upravičeno dražje), vložka v razvoj, izbora embalaže in ne nazadnje tudi marketinške strategije podjetja. Slednja kar pogosto temelji na maksimiranju dobička in enostavnem zaslužku, vsebina pa ne upraviči cene. Moja filozofija je večinoma taka, da kar stane nad 60 € zelo dobro preučim, ali je vredno te cene, le pri redkih izdelkih z višjo ceno, dejansko najdem dobro razmerje cene in učinka. Skratka, ne – cena ni merilo, tudi med drogerijskimi izdelki lahko najdemo prave bisere, na drugi strani pa je med prestižnimi izdelki tudi veliko precenjenih, ki izkoriščajo nevednost potrošnikov.

Botoks da ali ne? 

Da vsekakor, če je ustrezna indikacija. Ob tem imam v mislih, da je prisotna močna mimika in posledično gube, ki jih lahko redno apliciranje botoksa odpravi. Žal je proti mimičnim gubam kozmetika precej nemočna, čeprav lahko ustrezna in dosledna nega zagotovita izboljšanje videza, pa dejansko ne moreta preprečiti gubanja kože in poglabljanja teh gub. Mimika bo vedno močnejša! Pri botoksu moramo seveda skrbno izbrati izvajalca, se informirati o potencialnih stranskih učinkih in se zavedati, da je učinek začasen, torej zahteva ponavljanje aplikacij. 

S katerimi miti o negi kože se sicer še najpogosteje srečujete?

Mit: naravna kozmetika je boljša

Naravna kozmetika je v resnici pripravno izhodišče za prodajo izdelkov na osnovi ustrahovanja o toksičnosti konvencionalne kozmetike. Kozmetika je varna, demonizacija sestavin ali celih skupin izdelkov pa je večinoma marketinška strategija za izdelke in znamke, ki nimajo posebnih konkurenčnih prednosti. Naravna kozmetika je seveda lahko tudi zelo kakovostna in učinkovita, ampak ni najboljša možna izbira v vseh primerih – pri pridruženih problematikah (akne, hiperpigmentacije, staranje, rdečica, tudi atopija ipd.) se namreč veliko bolje izkaže konvencionalna kozmetika.

 Mit: micelarna vodica se ne izpira

Kljub zagotovilom na embalaži je micelarna vodica čistilo in čistila izpiramo. Če je ne izperemo, bo nase vezala tudi zdrave maščobe, ki kožo ščitijo, obenem pa bo na koži ostala tudi umazanija. Na dolgi rok lahko to pri uporabnikih prinaša izsušeno, pusto kožo brez sijaja, ki je lahko tudi razdražena. Bi potrebovala kar nekaj rok in prstov, da bi preštela uporabnike, pri katerih je zgolj izpiranje micelarne vodice prineslo bolj sijočo, sočno in zdravo kožo.

Mit: Krema z zaščitnim faktorjem je samo za na plažo

UV-sevanje je dejansko stalno prisotno, zato je krema z zaščitnim faktorjem pomemben del vsakodnevne rutine. UV-sevanje povzroča med 80 % in 90 % staranja kože, odgovorno pa je tudi za številne škodljive procese v koži. Zaščitna krema je dejansko najpomembnejše preventivno orodje proti degenerativnim procesom v koži.

Tika Hribar (@tixibeauty) je specialistka managementa in poznavalka nege kože. S Tajko Selan (@cosmedoc.si) sta prepoznani avtorici strokovnih vsebin na področju nege kože in kozmetike ter spletni vplivnici. Njuna knjiga Živjo, lepa koža je prvi priročnik o sodobni kozmetiki in negi kože v slovenskem jeziku. Gre za edinstven priročnik z neodvisnimi in relevantnimi informacijami, podkrepljenimi z najnovejšimi znanstvenimi dognanji, ki bralcu olajšajo pot do optimalne nege kože in ga hkrati opolnomočijo, da se lažje znajde v poplavi različnih informacij in agresivnega oglaševanja na področju kozmetike. Strnjeno, strokovno, a hkrati zabavno, razumljivo in zelo lično, saj res ni treba, da je nega kože zahteven ali ekonomično potraten projekt.

AVTORJI FOTOGRAFIJ: