Ko zabava za 40. rojstni dan pade v vodo in se ti že nabirajo solzice, te mož razveseli s sanjskim darilom. S potovanjem na Jamajko.
To ni le darilo, potovanje, pustolovščina, ampak tudi samo najin čas. Čas, ko za trenutek odmisliva celo najdražje, otroke. Samo najino potovanje. Da se spet poveževa, da prebudiva zaspane metuljčke v trebuhu. Da ne delava eden mimo drugega, ampak počneva vse skupaj. Raziščeva še en košček sveta. In za ponovno povezanost in sprostitev sva izbrala idealen kraj. Tropski raj na Karibih sredi zime, ki sva ga z najetim avtomobilom prečesala do dna.
Znova samo midva. Dvojina.
Marsikdo ne razmišlja, da bi se brez otrok podal na potovanje, ampak midva sva šla. Zakaj? Ker preprosto v vsakdanjem življenju že dolgo nimava časa, da se drug drugemu zazreva v oči. Da se ustaviva in se samo objameva. Saj veste, da velja – srečni starši, srečni otroci. In če sva midva povezana, potem lahko širiva pozitivno energijo na otroke. Potem je srečna najina družina. Zato sva poletela iz letališča v Munchnu do Frankfurta, tam prespala in poletela naprej na Jamajko. Pristala sva v turističnem Montego Bay, ki je res fantastičen, zaradi številnih barov in restavracij, neskončnih belih in urejenih plaž, ki ne ponujajo samo dobre pijače in jedače, ampak tudi obilico zabave.
Čisto mimogrede, pred tem sva se na vrat na nos morala cepiti za rdečke. Očitno se slovenska in srbska diplomacija edini nista dobro pogajali z oblastmi na Jamajki. Samo ta dva naroda za vstop na Jamajko potrebujeta dokazilo o cepljenosti proti rdečkam, ošpicam in otroški paralizi. In pri vstopu reeees vse natančno preverijo. V osebni zdravstveni kartoteki imava oba zabeleženo cepljenost v otroštvu, ni pa zavedeno, da bi se cepila za rdečke, čeprav starši trdijo da sva se. Ker brez uradnega potrdila žal ne moreš v ta karibski raj, ni preostalo drugega, kot da se cepiva še enkrat. Imeti moreš seveda tudi potni list, ki velja najmanj šest mesecev po datumu vrnitve domov (kar velja sicer povsod po svetu), povratno vozovnico, potrditvi hotelske rezervacije ali druge namestitve in plačilne sposobnosti z dovolj limiti oziroma stanjem na računu.
Ves čas lepo vreme
Pogosto se nam Slovencem pripeti, da imamo 14 dni dopusta, na katerega čakamo celo leto. Odidemo na Hrvaško in tam nas pričakajo štirje dnevi grdega vremena in dežja. Na Karibih se kaj takšnega zelo težko zgodi. Tudi če je deževno obdobje, tudi če je samo slabše vreme. Tu so le hitri nalivi, ki trajajo od pol ure do dveh ur, potem pa te zopet razveseli sonce. Temperature so idealne, ni vročine, vsaj v teh zimskih mesecih ne, vlažnost je ravno prava in precej drugačna kot doma. Verjetno se tudi druge Nepremagljive srečujete z izredno suho kožo pri naših južnih sosedih in razpokanimi petkami. No, tega tukaj ni. Bi bilo prav vredno raziskati, kaj točno sestavlja ta idealni vpliv na kožo, opazila sem še, da je morje veliko manj slano kot Jadran.
Kdaj je potemtakem dobro potovati na Jamajko? Dobro vprašanje! Definitivno takrat, ko je najlepše vreme. Ja, na Jamajki je vedno lepo, ampak od decembra do marca se ujame največ sončnih dni. Od junija do novembra jih pestijo številne plohe, tu pa tam tudi kakšen vihar, zato sva midva najino potovanje začrtala za konec decembra, začetek januarja. Predvsem pa je idealno zato, ker skrajšaš našo zimo in se poln vitamina D vrneš nazaj, k standardnim izzivom družinskega vsakdana.
Turisti ne odkrijejo lepot Jamajke
Ljudje prihajajo z vseh koncev sveta v tako čudovite kraje – v all inclusive resorte, kjer so 14 dni popolnoma v ”ležečem” položaju znotraj ograje. Po mojem mnenju je to največji greh in kar srce me boli, ko vem kaj zamujajo. Ne morem verjeti, da jih ne zamika, da se odpeljejo z avtobusom, taxijem ali najetim avtomobilom, ali celo na avtoštop, pogledati, kaj se skriva za ograjo. Midva sva bila samo čez novo leto v all inclusive resortu in tam sva srečala vsaj 500 ljudi. Govorila sva s številnimi, no verjetno kar z večino in sva na podlagi pogovorov z njimi ugotovila, da sva bila dobesedno edina v tem hotelu, ki sva Jamajko prevozila z renta a carjem.
Ne razumem, zakaj se bojijo. Vsi so naju začudeno gledali, češ, si pa upata. Lepota Jamajke je, da vidiš, kako prodajajo sadje ob cesti, kako otroci suvereno plezajo na vrh palm in trgajo kokose, kako mame obešajo perilo, kako se dva prepirata na cesti in skrivaj opazuješ, kako mladi fant postopa ob prvem poljubu svoje izbranke. Privoščiti si moraš kavo nekje, pa sploh ne veš, kje točno si. Moraš se izgubiti, tavati, spraševati, reorganizirati pot, ko naletiš na zaprto cesto, se skregati, ker mož popije zadnji požirek kave in moraš, enostavno moraš začutiti naježene dlake, ko zagledaš najlepši turkizno moder slap, ki je sredi rožnatega tropskega gozda in veš, da boš čez nekaj minut svojo tazadnjo namočil v vodo iz nebes.
Kaj sva odkrila midva?
Jamajka naju je očarala. Ne morem, da na tem mestu ne omenim lepot Jamajke, ki so res nadnaravno lepe. Pa so naravne, če me razumete. Prvinske in neokrnjene, niso še turistično poštirkane in umetne. Osupljivo lepe lagune. Ja, tukaj obudiš spomin na film iz leta 1980, poznate Plavo laguno, v katerem sta igrala Brooke Shields in Christopher Atkins. In tudi midva sva doživela svojo romantično pravljico. Sredi tropskega gozda, ob prečudovitem slapu, ki je le eden izmed številnih. Dunn’s Rivers Falls je vreden ogleda. 180 metrov lepote, ki se steka v Karibsko morje. Pa ti slapovi in lagune niso privlačni samo za kopanje in ”zganjanje” romantike, tu si dobesedno spočiješ oči na številnih palmah, orhidejah, bambusih … Pa Reach Falls … Ta je bil zmagovalen. Gola sreča in covid sta nama pričarala, da dva bila sama samcata, ki sva uživala trenutke sreče in zlitosti z naravo teh slapov. Dobesedno niti enega turista ni bilo. In tega pač na Jamajki ne smeš zamuditi! Filmsko doživetje, resnično! Da o plažah ne govorim … Voda je privlačne turkizne barve, topla, potapljanje in snorklanje sta tu aktivnosti, ki ju je škoda zamuditi, večina resortev pa celo, za razliko od drugih držav, kjer sva potovala, ponuja snorkljanje in potapljanje brez doplačil, v hotelskem paketu namestitve. Go, Jasna, go.
Filmoljubci, pozor! Blizu Ocho Rios je Ian Fleming napisal kar nekaj uspešnic o James Bondu. Ste to vedeli? Gre za preprosto ribiško vasico, kjer je tudi zabaviščni park Mystic Mountain z vzpenjačo. Sprehod po nacionalnem parku Holwell je svojevrstno doživetje ob poslušanju opic.
Pa ne samo to. Jamajka niso le slapovi, marihuana, rum, kava in plaže, ampak tam so skrite tudi številne jame. Kdo bi si mislil, a ne? Čudovita je zelena jama Giles. Preprosto morate videti njihove nasade, predvsem Sun Valley. Na 11.100 km2 boste videli številne lepote, tudi visoke hribe, gore, živino, ki se pase na pašnikih … Lahko boste snorkljali, se potapljali, se dotaknili morskih zvezd, našli prečudovite ogromne školjke na plaži, se spustili po zip linu … Na račun pridejo tudi ljubitelji zgodovinske arhitekture. Hall Great House mora biti vaša postojanka. Gre namreč za eno najlepših hiš na plantaži na celi Jamajki.
In ja, tudi midva sva se spomnila, kako zelo so nama všeč komadi carja, Boba Marleya. Na vsakem vogalu slišiš njegove pesmi, ki so zelo močne, se te dotaknejo, vse imajo neko globoko sporočilo. Reggae tu živi, živi, živi, kot da Bob še živi. Vsi poplesujejo, vsi se zibajo v ritmih. Skoraj te kap, ko ves čas mimo vozijo avtomobili in en nabija glasbo bolj na glas kot drugi. Pisane čepice, ”dredi” – to je Jamajka. Ljubitelji glasbe boste na svoj račun prišli tudi v njegovem muzeju.
Ne samo rum, tudi odlična hrana …
Na Jamajki ne bo nihče lačen. Tudi izbirčni ne. Izbiraš lahko med različnimi kulinaričnimi dobrotami španske, afriške, indijske in angleške kuhinje. Sadja in zelenjave je na pretek. In ne pijejo samo rum ali koktajle, pripravljene iz njega, pravzaprav ga malo pijejo, ampak tudi kakav in kavo. In tu dobiš najboljšo kavo. En najin namig: morate na koktajl v znameniti lokalček Rick’s caffe. Pivoljubci tu poskusite ingverjevo in mangovo pivo. Kot nekakšno omleto s paradižnikom in papriko ter sadjem Aki, da o morskih dobrotah sploh ne govorimo …
Jamajki se dela krivica …
Globoko verjameva, da se po 16-ih dneh Jamajke čutiva dolžna povedati, da se ji dela krivica, v smislu nevarnosti in kriminala. Verjamem, da so predeli v velikih mestih, kot sta Kingston in Montego Bay, nevarni. Ampak, če si vzameš čas in raziščeš malo več, spoznaš, da ne gre za napade na turiste ali mimoidoče, ampak gre za spore znotraj kartelov ali politična nestrinjanja. Logično je – podnebje tu je krasno, marihuana in ostale droge tu lepo uspevajo, okrog so države, ki so precej nerazvite, predvsem glede nadzora nad drogami. In če je biznis z drogami velik, potem to prinese veliko denarja. Ko je veliko denarja, na drugi strani pa veliko revščine, so vedno težave in spori. Razhajanje med revnimi in bogatimi je veliko, kar je še en vzrok za prisotnost nemirov.
Da zaideš v neke čudne kotičke, se ti res skoraj ne more zgoditi. Ne moreš kar hoditi po cesti, nato zaviti levo in biti v nevarnosti. Vsakdo, ki normalno raziskuje državo, ki ni pijan, zadrogiran, bo videl, kam ga pelje pot. Na lastne oči. Okolje se namreč spremeni. Hiše postanejo barake, srečaš pijance, berače, opaziš umazanijo in odpadke na cesti, ljudje so drugače oblečeni, zgradbe niso vzrževane, avti so vsi opraskani in pobunkani. Ne obstaja možnost, da to zgrešiš, da tja kar brezglavo zaideš. Še otrok bi opazil, da prehaja v čudne kraje. Ni ena ulica varna, naslednja pa takoj nevarna in bodo pred tabo skočili s pištolo. Treba se je kar nekaj časa voziti, hoditi, da zaideš v takšno četrt. Vsa čutila zaznajo, ko okolica ni varna.
Tu je vsak turist zelo dobrodošel
Jamajka ima največji prihodek od turizma. In to sem že doživela na Kubi. Čutiš, vidiš in opaziš, da turista zelo cenijo, vedo, kdo prinaša denar v državo. Na Kubi se spomnim, da je dobesedno na vsakem križišču stal policaj, in če je domačin samo stopil blizu turista, je on že tekel reševat situacijo. Skratka, zelo pazijo, da se turisti na Jamajki počutijo dobro, saj prinašajo kruh njihovim otrokom. Lahko celo zatrdim, da je to prednost potovanj v takšnih državah.
Otočani so zelo odprti ljudje. Izjemno so komunikativni. Lahko bi se celo pošalila, da bo samska ženska tukaj zelo hitro našla partnerja, ker te prav vsak moški na vsakem koraku ogovori. In izjemno so pogumni in samozavestni, brez zadržkov, tudi če imaš svojo roko v moževi, ti bodo pogledali v oči in podajali komplimente. Ampak poudarjam, na nevsiljiv in nežaljiv način. Zanima jih, od kod si, kaj delaš, iz kakšne družine si, kakšno je vreme doma … Zelo hitro želijo sklepati prijateljstva, pripravljeni so se dobiti s tabo, ti pokazati kaj novega. Brez zadržkov delijo s tabo vse svoje kontaktne podatke. Pa ne samo v primeru, če gre za ljubezenske iskrice. Tudi samo prijateljsko. Odprti so moški do moških, ženske do moških itd. Prijaznost je resnično njihova vrlina, pripravljeni so ti svetovati. Včeraj zvečer naju je poklical lastnik rent a car agencije v Montegu Bay-u. Poklical je samo, da je rekel, kako sta, karantena še traja, mislim na vaju in upam, da se kmalu vrneta k otrokom. Halo? 3 min smo se videli, pri prevzemu avtomobila in se 4x slišali, ko smo telefonsko urejali vračilo avtomobila.
Čudoviti podvodni svet in beli pesek
Slišali smo za veliko napadov morskih psov v Avstraliji ali Južni Afriki. V Karibskem morju je tega veliko manj, predvsem, ker si tam varen, kjer koralni greben obdaja otoke oziroma kopno. Tako je recimo na Sejšelih, Maldivih, na Zanzibarju in tudi na Kajmanih. »Varnostni« obroč, rob koralnega grebena ali vrh lahko rečemo, namreč predstavlja ločnico med globoko in plitvo vodo. Ker v plitvi vodi velike ribe ne najdejo dovolj hrane, ostajajo na drugi strani grebena. Plaže so ob koralnih grebenih vedno bele, saj barvo zrn peska ustvarja material, iz katerega je pesek nastal. Na tropskih plažah je ta namreč iz zdrobljenih koščkov mrtvih koral. Koralno okostje je belo zato, ker je narejeno iz kalcijevega karbonata, minerala, ki ga najdemo tudi v kredi in tudi v človeških kosteh.
Posledično je barva vode – morja, nad takšnim dnom, svetla, turkizno-modra. Barvitost ribic je osupljiva. Super se je tu potapljati in snorkljati, ker je podvodni svet vau, varnen, ni tokov, nevarnih zveri in tudi ladijskega prometa je minimalno. Hkrati pa je voda nizka in velike živali se ne morejo tu hraniti, zato so v globoki vodi. Obenem je tu za njih pretopla voda, tako da morskih psov ne boste srečali.
Izjemno lepi ljudje
Naravno lepih moških in žensk, kot so tukaj, nisem videla še nikjer. Pogovarjala sem se že z nekaj domačini. In pravijo, da je zgodovina suženjstva tista, ki daje takšen fizični izgled moškim. Dejstvo je, da so vsi videti tako, kot bi pet ur vsak dan preživeli na fitnesu. Seveda so vsi postavni, lepo zagoreli, temne polti, ampak obenem imajo izklesana telesa, vidiš samo mišice, nikjer nabranih maščob. Nekaj je na tem, kar priča zgodovina suženjstva. Najmočnejše so vozili sem in jih uporabili za delovno silo, šibke ali prekomerno težke pa so izobčili, ”zreducirali”.
Tako da je imela genetika leta in leta kasneje prste pri tem. Verjetno pa je tudi nekaj na tem, kar uživajo. Jedo namreč veliko proteinov. In še vedno opravljajo zelo veliko fizičnega dela, ne toliko pisarniškega, kot ga imamo Evropejci. Se pravi, tu je kar 91,2 odstotka črncev, 6,2 odstotka mešanih etničnih skupin in 2,6 odstotkov drugih. Skupaj jih je malo manj kot tri milijone in večina jih živi v mestu. Govorijo angleški jezik, pa tudi angleško-afriško verzijo kreolskega jezika, tako da se z njimi preprosto sporazumevaš.
Slabost Jamajke: slabe ceste
Edina pomanjkljivost Jamajke so slabe ceste. Dobesedno grozne! To pomeni, da med vožnjo pri hitrosti 40 km na uro naletiš na polmetrsko luknjo, ki ti v delčku sekunde odtrga pnevmatiko in doživiš nesrečo. Kaj takšnega resnično nisem videla še nikjer. Niti v Afriki. Luknja ob luknji, voziti moraš slalom. Slalom pa vozi tudi voznik na nasprotnem pasu. In manevriranje med tem slalom je umetnost.
Jamajka ni pretirano draga
Na Jamjki lahko preživiš in odkrivaš lepote tudi z neprepolnim žepom. Vse se da, če hočeš. Mogoče je celo raj za mlade, ki si hočejo dati duška in se zabavati. Tukaj lahko plešeš noč in dan. Reggae festivalov je ogromno. Če ste ljubitelji marihuane, jo tukaj najdeš prej kot banane in kokos. Tu je doma tudi rum. Midva sicer nikoli nisva bila ljubitelja opojnih substanc, enostavno ni za naju, rada pa kdaj pa kdaj kaj spijeva. Nama pa zelo ustreza glasba, ples, živost, veseli ljudje in občutek: Don`t worry, be happy.
