Sem, kdor sem. Ne, kdor misliš, da sem. Ne, kdor želiš, da sem. Jaz sem jaz.(Brigitte Nicole)

Kako dobro se poznam?

Kdo sem? Gre za najpomembnejše vprašanje, ki si ga bi morali zastaviti večkrat – še posebno, ko nastopijo težave. Veliko stvari se namreč ne zavedamo. Kadar ‘kopljemo’ po sebi, se sprašujemo in analiziramo, s tem pa marsikaj ozavestimo. Od našega temperamenta je odvisno, kako se bomo na osnovni čustveni ravni odzvali v določenem položaju.

Pomemben pa je tudi naš značaj – vse, kar je v življenju pridobljeno, na kar ključno vpliva naša primarna družina, celica, iz katere izviramo in iz nje nezavedno povzemamo določene vzorce vedenja in delovanja. Poznamo svoje pozitivne vire/lastnosti? Kaj pa šibkosti, si jih priznamo? Kako ravnamo s svojimi čustvi?

Na vse našteto si moramo znati odgovoriti. Ko človek ve, kaj želi, ga življenje namreč podpre, vodi po pravi poti. Ta pot je lahko zelo vijugasta, a vemo, da na njej ne bomo odnehali, saj v srcu čutimo, da je prava.

Ko smo zadovoljni s seboj, spletamo dobre, zdrave odnose

V odnose vstopamo vseskozi, le naše vloge v njih se razlikujejo. Najpomembnejši je odnos do sebe, o katerem smo govorili prej, potem sledijo odnos z otroki, partnerjem, starši, širšo družino, prijatelji, sodelavci, nadrejenimi, živalmi, naravo, drugimi ljudmi …

Kadar smo zadovoljni s seboj, običajno spletamo dobre, zdrave odnose. Kadar iz različnih razlogov ali s katero od svojih vlog nismo zadovoljni, smo razdražljivi, lahko nas vse spravi v jok, vpijemo na bližnje, se jezimo, naše razpoloženje vse bolj niha. Nimamo motivacije, tako doma kot na delovnem mestu.

Predstavljajmo si primer … Zjutraj nas partner razjezi (zopet ni dal umazanega perila, kamor sodi). Namesto da bi mirno izrazili žalost ob tem ‘krivcu’ za svoje nezadovoljstvo, se raje ob zajtrku zderemo na otroke, ker še niso pojedli do konca. Tako kar pihamo od jeze, hitimo, saj smo zaradi razdražljivosti manj zbrani, počasnejši. Na cesti se jezimo na ‘polže’. Otrokom pred šolo komaj zamrmramo ‘adijo’. Končno parkiramo pred službo. Nadrejeni nas čaka z novimi načrti, mi pa čemerno strmimo v kup papirjev od celega tedna. Potem se krog ponovi, ko pridemo domov …

Ljudje velikokrat poiščejo pomoč, šele ko se nekaj korenito spremeni.

Vse skupaj lahko traja in traja. Takšen življenjski tempo nas izčrpava tako fizično kot psihično. Ljudje velikokrat poiščejo pomoč, šele ko se nekaj korenito spremeni. Mož zahteva ločitev, začnejo se problemi pri vzgoji, ostanemo brez službe in najslabše – zbolimo. Psihično (izgorelost, depresija, tesnobnost …) ali fizično (pogosto rak, migrene, različne bolečine, stiskanje v prsih, želodec …). 

Naše burne reakcije nas lahko pripeljejo do nezadovoljstva v osebnih in profesionalnih odnosih. Torej moramo najti vzrok zanj in ga razrešiti. Če smo že 20 let v zvezi z nekom, ki nas ne izpolnjuje, ki je zelo drugačen od nas ali se je naša pot z leti odcepila od njegove, ne moremo pričakovati zadovoljivega odnosa, mar ne? A prvi korak je, da se dobro poznamo in vemo, kaj si želimo. Ne moremo sanjati o tem, da si želimo postati pilot, če nas je strah višine.

Ključno je poznati sebe!

Ključno je torej poznati sebe, vedeti, kaj si želimo, kako se vidimo čez 10 let, kaj bi pri sebi spremenili … Odkrijte šibkosti, sledite svojim pozitivnim virom. V življenju ni nemogočega. Je le tisto, kar iz njega naredimo, kar živimo. Od nas pa je odvisno, kaj bomo izbrali.

Sami smo kapitani svoje ladje. Človek s svojo osebnostjo, osebnimi vzorci, naravnanostjo in avtentičnostjo gradi svoje priložnosti. Treba je vztrajati (izkoristiti vse rešitve, kar vedno poudarjam strankam), vendar ne riniti z glavo skozi zid. Nekje je meja, naša osebna meja, ki je ne moremo prekoračiti, sicer izgubimo sebe.

Kaj pa, če nas je strah?

Strah bo vedno obstajal, tako kot vsa paleta čustev, in prav je tako, saj je lahko tudi koristen. Vendar mu lahko dovoljujemo, da nas polni, lahko pa se soočimo z njim. Vprašajmo se, kateri temeljni strah nas zaposluje. Zakaj? Kaj lahko storimo glede tega? Sami se odločamo, ali bomo hranili belega ali črnega volka.

Komunikacija

Nerazumevanje in neposlušnost največkrat vodita v konflikt. Ste sposobni aktivnega poslušanja? Kaj slišite? Ne glede na vlogo, v kateri se znajdemo, opažam, da ljudje ves čas sami pri sebi razmišljajo vnaprej, so odsotni … Ne slišijo. In tudi če slišijo, je pomembno, kaj slišijo. Ali znamo povprašati nasprotnika, ali je mislil tako ali drugače? Se raje razburimo? Ali samo napačno opravimo npr. svojo zadolžitev?

Notranja moč ima velik vpliv

Kakšna je naša naravnanost? Postajamo to, kar razmišljamo. Če bomo govorili o svoji utrujenosti, bomo še bolj utrujeni.

Če si rečem »To zmorem!«, se osredotočam na rešitve, iščem v ljudeh pozitivne lastnosti, se posvečam svojim darovom, vidim možnosti, sem pozitivno naravnan. Pri svojem delu sem potegnila črto in ugotovila, kaj je skupnega vsem uspešnim poslovnežem – močna volja, pozitivna naravnanost in usmerjenost k rešitvam. 

V razmislek …

Samota je odsotnost drugih in prisotnost sebe. Kdaj ste bili sami sebi najboljša družba?

»O, bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti,

daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim,

in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje!«

Sv. Frančišek Asiški