Ali nas lahko težavni ljudje česa naučijo? Ali jih je najbolje prenašati ali se jim, če je le mogoče, izogibati? Ali pa nam lahko dejansko pomagajo, da se o sebi naučimo več, kot se zavedamo?

Za mnenje smo prosili tudi našo strokovnjakinjo Melito Kuhar, ki je v svoji Svetovalnici slišala že veliko takšnih zgodb in težav, povezanih s tem.

Ko pomislite na težavne ljudi v svojem življenju (vemo, da si nekoga predstavljate), vas lahko pričakajo številna zapletena čustva: jeza zaradi njihovega vedenja, razočaranje zaradi njihove nepripravljenosti na spremembe in nedvomno hrepenenje po vzpostavitvi bolj zdravega odnosa z njimi. Razkrijmo, kako ravnati s težavnimi ljudmi – in se na tej poti od njih tudi nekaj naučimo …

Vaša mama vsako leto rada zbere čim več družinskih članov na skupnem kosilu. Letos je najela počitniško hišico in vse povabila za konec tedna. Ko se pripeljete na parkirišče, vidite, da je vaš brat spet brezskrbno parkiral svoj avtomobil pod kotom in zasedel dve mesti. Vstopite s torto, ki ste jo morali prinesti, teta pa vas pogleda in precej mimogrede pripomni, da bi lahko bila večja. Zveni znano?

Ravnanje s težavnimi družinskimi člani

Zakaj je preživljanje časa z družino tako stresno? Zakaj me ne morejo pozdraviti z nasmehom in objemom, tako kot me pozdravijo, ko obiščejo prijatelje? Preostanek večera je prežet z željami, da bi bila vaša družina drugačna – manj agresivna, bolj obzirna, manj melodramatična, bolj zanimiva.

Družinski člani so strokovnjaki za pritiskanje na vaše gumbe (gumbi so ideje ali teme, na katere ste še posebej občutljivi). Vaša družina je imela leta časa, da je odkrila vaše najbolj občutljive gumbe in se izpopolnila v pritiskanju nanje. Zato je duhovni učitelj Ram Dass nekoč dejal: “Če mislite, da ste razsvetljeni, preživite teden dni s svojo družino.

Ali se lahko kaj naučimo od težavnih ljudi?

V zenu se od nas zahteva, da poskušamo težavne ljudi videti, kot “težavne bude”. Beseda “buda” se tu ne nanaša na Budo, temveč na budo, ki pomeni (v tem smislu) učitelja. Težavni učitelj je lahko vsakdo, ki vas razočara ali razdraži ali je na splošno na kakršen koli način težaven.

Težavni ljudje so “težavni” že zato, ker v nas sprožajo zahtevna in neprijetna čustva, s katerimi ne znamo ravnati. Kot ljudje smo na podzavestni ravni naravnani tako, da se izogibamo neprijetnostim in bolečini, pri čemer imamo vsi različne privzete vzorce, kako to počnemo.

Kako se odzivate na težavne ljudi?

Buda pravi, da so hrepenenje, odpor in zanikanje trije temeljni vzroki trpljenja, zato je lahko koristno, če svoje privzete vzorce razvrstimo v skladu z njimi, zlasti pri odzivanju na težavne ljudi ali situacije …

Hrepenenje: Ljudje iz tabora hrepenenja se ob težavnih ljudeh običajno želijo ugajati, zato so lahko pretirano klepetavi.

Odklonilnost: Ljudje, ki so v taboru odpora, se lahko vedejo tako, da se jezijo ali izogibajo. Jeza je bistveno in koristno čustvo. Vendar pa se lahko, če je ne obravnavamo, zlahka razplamti in naraste do eksplozivne stopnje. Zaradi tega jo je veliko težje varno izraziti. Zato moramo vedeti, kako jo pametno upravljati.

Zanikanje: Drugi vzorec odpora je izogibanje. Ljudje s tem privzetim vzorcem lahko odvrnejo pozornost od težkih občutkov s katero koli drugo dejavnostjo ali občutkom ali celo zanikajo, da težki občutki sploh obstajajo.

V primeru družinskega srečanja je želja, da bi bili ljudje drugačni, oblika odklonilnega izogibanja in s tem vir trpljenja. Upiramo se temu, kakšne stvari so, medtem ko bi bilo v resnici bolje, če bi se prepustili in se prepustili biti. Zato je ena glavnih stvari, ki se jih lahko naučimo iz tega primera, nesmiselnost želja, da bi bili ljudje drugačni. Naučiti se moramo, kako ravnati s težavnimi ljudmi na bolj zdrav način.

Sprejemanje težavnih ljudi takšnih, kakršni so

Naučiti se odpustiti in sprejeti ljudi takšne, kot so, ni lahko in se ne zgodi čez noč. Razviti moramo dve spretnosti. Prva je, da se ob naraščajoči čustveni temperaturi še naprej zavedamo svojih telesnih občutkov. To je veščina pozornosti. Čim močnejši je čustveni naboj, tem težje je to narediti – zato moramo redno vaditi. Vendar je ključnega pomena, saj nam zavedanje daje znanje. Poleg tega nam to znanje omogoča, da se odzovemo – in izberemo, kako se bomo odzvali – namesto da bi se zgolj impulzivno odzvali. Ko torej teta brez dlake na jeziku komentira vašo torto in vam zavre kri, je zelo pomembno, da opazite in prepoznate, da vam zavre kri. To je eden od številnih kritičnih signalov telesa, ki vam sporočajo, da je sprožen gumb. Če vam to uspe, imate več možnosti, da se ujamete, preden ji vrnete kaj žaljivega. Sčasoma se boste tako naučili zrelo in zdravo ravnati s težavnimi ljudmi in situacijami, ki so za vas neprijetne.

Sprejmite možnost, da se morda motite

V težkem srečanju je tako enostavno zavzeti stališče “jaz imam prav in ti nimaš prav”. Zato je druga veščina pri učenju ravnanja s težavnimi ljudmi razviti pripravljenost sprejeti možnost, da morda nimate v celoti “prav”. Ali pa morda sploh ni “prav”. Vedno se dogaja kaj več: morda se tudi ta oseba počuti slabo zaradi družinskega srečanja. Ali pa morda preigrava vedenjski vzorec, ki se ga je naučila kot majhen otrok, da bi se zaščitila pred čustveno ranjenostjo. Ko se zavemo, da ne glede na to, kako močno si to želimo, ne moremo spremeniti drugih ljudi, lahko pride do globokega odpuščanja in razbremenitve.

In ko lahko mimo težavnega vedenja vidimo osebo, ki stoji za njim – osebo z lastnim trpljenjem, navadami in preteklimi izkušnjami -, se lahko naše stališče omehča in pojavijo se sočutje, strpnost in odpuščanje. To pomeni, da je težavna oseba težavna buda. Da, so težavne, vendar nas lahko veliko naučijo o nas samih. Izpostavijo naše vzorce in nagnjenja, kje otrpnemo in se držimo, kje so naši občutljivi gumbi in kako se lahko naučimo izogibati impulzivnemu odzivanju in se odzivati bolj modro.

Spoznajte, kdaj postaviti meje

Ne delajte napak, včasih je najpametnejša izbira pri iskanju načina, kako ravnati s težavnimi ljudmi, ta, da postavite strogo mejo in rečete “ne”. Včasih pa se preprosto odmaknite in si zagotovite prostor. Ne gre za to, da se nasmehnemo in prenašamo, da prenašamo več, kot zmoremo. Nikoli ni prepozno, da izoblikujete nove vedenjske poti in spremenite svoj odnos do težavnih ljudi. Vsekakor lahko spremenimo svoj odnos, prepričanja in dejanja ter se naučimo na težavne ljudi odzivati bolj modro in jasno. Zato poskusite.

Kako ravnati s težavnimi ljudmi: 5 praks, ki vam bodo pomagale

1. Razmislite, česa se lahko naučite

Postavite si namen, da boste težavne ljudi videli kot svoje učitelje. Že ohranjanje koncepta “težavnega buda” v mislih lahko močno spremeni izid težavnega srečanja.

2. Opazujte telesne občutke

Gojite zavedanje in občutljivost za telesne občutke, ko je čustvena intenzivnost nizka in je motečih dejavnikov čim manj. Poskusite na primer z redno vadbo kakšne utelešene discipline, kot sta joga ali čuječnost. Nato vadite zavedanje, kako se počutite v čedalje bolj čustvenih situacijah. Osredotočanje na to, kako se telesno počutite, vam bo pomagalo preprečiti, da bi se zapletli v zapletene zgodbe o tem, kdo je, kaj storil in kaj bi se lahko zgodilo v nadaljevanju.

3. Sprejmite, da morda nimate prav.

Bodite pozorni na trenutke, ko zapadete v miselnost “Ti, se motiš in jaz imam prav”. Razvijte pripravljenost, da sprejmete možnost, da morda niste v celoti v položaju “prav”. Druga možnost je, da “prav” sploh ne obstaja. Ne pozabite, da je težava v odnosu med vami in drugim – in ne samo v drugem.

4. Vidite osebo, ki se skriva za težavami

Ko ugotavljate, kako ravnati s težavnimi ljudmi, poskušajte pogledati mimo težavnega vedenja in videti osebo, ki stoji za njim. Cenite, da imamo vsi svoje privzete vedenjske vzorce, ki nastanejo zaradi naših individualnih preteklih izkušenj.

5. Popravite svoje odnose

V nobeni situaciji ni pravilnega odziva. Včasih sta pomembni potrpežljivost in strpnost, včasih pa so pomembne meje. Včasih se tudi z najboljšimi nameni zmotimo in rečemo, ali naredimo nekaj bolečega. Ne pozabite, da je popravilo nekega odnosa vedno pomembnejše od prekinitve, in to je čudovita priložnost, da vadimo sočutje do sebe in si odpustimo.

Kaj pa na to temo pravi naša strokovnjakinja Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose, osebno rast, družinske odnose in vzgojo otrok?

Kot prvo se vprašajmo, zakaj nas njihova dejanja iritirajo, jezijo ali žalostijo? Smo jim zavistni? Smo morebiti ljubosumni na njihove dosežke ali uspehe? Ali se pač enostavno počutimo nemočne, ko uperijo svoje toksične puščice v nas? Četudi so to naši starši, sorojenci, prijatelji ali drugi, ki so nam pri srcu, se je treba zavedati, da nam ni potrebno požirati njihovih nesramnosti ali ignorantskega vedenja. Ni vedno enostavnih rešitev, ker so v teh primerih vpletena naša čustva. Rešitev je, da se z dotično osebo poskušamo pogovoriti, kaj nas moti in kaj si želimo, da bi spremenil oziroma bil bolj uvideven ali spoštljiv – včasih že to malce pomaga. Včasih pač ne, ni idealnega scenarija. Včasih smo iz lastne nemoči in ker ne razumemo, kako je lahko nekdo tako nesramen, tudi sami nesramni ali verbalno agresivni, a to seveda ni nobena pozitivna ali konstruktivna rešitev. Lahko pač tudi stisnete zobe in preživite tisto družinsko kosilo brez nekih večjih vložkov svoje negativne energije, ker vas je škoda. Lahko pa pač ne pridete. Odločitev je vaša, zavedati pa se treba, da na dejavnosti drugih ljudi ne moremo vplivati razen s pogovorom oziroma da sami razložimo, kaj nas moti, seveda na umirjen in spoštljiv način.