Slovenijo je na začetku marca pretresla novica, da poskuša oblast z novimi zakoni ogroziti pravico do pitne vode. Zakaj bomo nepremagljive oddale svoj glas v boju za pitno vodo, nekaj šokantnih dejstev o porabi vode in kako lahko vsi prispevamo k zmanjšanju njene porabe? Na vse to odgovorimo v spodnjem članku … 

Novi Zakon o vodah je sporen, saj na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in ‘drugih objektov’. Dovoljena je gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd. Člen, ki to določa, je preširok in predstavlja resna tveganja za degradacijo tal in posledično onesnaževanje površinskih voda ter podzemnih voda, predvsem tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Iz vseh teh razlogov se je oblikovalo gibanje za pitno vodo z jasnim namenom: do 24. 5. 2021 zbrati 40 tisoč overjenih podpisov za vložitev referenduma za ohranitev pitne vode. »Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine,« pravijo pobudniki referenduma. 

Ker se tudi nepremagljive zavedamo, kako pomemben je boj za pitno vodo, vas pozivamo, da s svojim podpisom podprete referendum. Ob tem pa smo za vas zbrale tudi nekaj zanimivosti in pomembnih nasvetov, kako lahko vsak med nami tudi sam čim bolj preudarno ravna z eno naših največjih in najpomembnejših življenjskih dobrin – vodo. Tudi če ste mislili, da ste z vodo varčni, boste ob spodnjih dejstvih še kako presenečeni.

• Povprečni Slovenec dnevno porabi 146 litrov vode.
• Poraba vode v svetu se je v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat.
• Iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode.
• Iz vsake pipe, iz katere kaplja 1 kapljica na minuto, dnevno izgubimo do 50 litrov vode.

Kako lahko varčujemo z vodo?

V kopalnici

• Med umivanjem zob zapirajmo pipo, sicer v šestih sekundah po nepotrebnem iztočimo liter pitne vode. S tem prihranite do 18 litrov vode na minuto. V štiričlanski družini boste tako prihranili 900 litrov vode na teden.
• Preverite, ali je pipa dobro zaprta.
• Preverite, da splakovalnik v stranišču ne pušča. Kar petina jih namreč pušča, ne da bi vedeli. Ne odlašajmo, preverimo stanje v stranišču. Zamenjajmo stari splakovalnik z novim, dvostopenjskim.
• Ne uporabljajte stranišča za odplakovanje uporabljenih papirnatih robčkov. Po uporabi jih raje odvrzite v koš.
• Premislite, ali je treba brisače menjati prav vsak dan.
• Se kopate ali prhate? Za kopanje v kadi porabite dvakrat več vode kot za prhanje. Med prhanjem porabimo okoli 140 litrov vode. Štiričlanska družina samo za prhanje vsak dan porabi več kot 500 litrov vode.
• Zaprite pipo med britjem. Tako boste prihranili do 450 litrov vode na teden.
• Med miljenjem zaprite pipo, s tem pa prihranite do 250 litrov vode na teden.
• Uporabljajte raje prho kot kad in skrajšajte čas prhanja. S tem porabite občutno manj vode.

V kuhinji

• Posodo raje operimo v pomivalnem stroju kot ročno.
• Če posodo pomivamo ročno, med čiščenjem z detergentom zapirajmo pipo.
• Zelenjavo in sadje perimo v skledi z vodo, ne pod tekočo vodo.
• Za hlajenje pijače ne uporabljajmo hladne tekoče vode. 

Na vrtu

• Dvorišča ne čistimo z vodo, raje ga temeljito pometimo. Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico.
• Vodo, s katero smo oprali sadje in zelenjavo, uporabimo za zalivanje rož.
• Prazne površine med rastlinami v okrasnem ali zelenjavnem vrtu pokrijmo s slamo, z lubjem ali s pokošenimi travnimi ostanki, da preprečimo izhlapevanje vode.
• Naravnajmo rezilo kosilnice na višjo raven. Višje trave ščitijo korenine pred izsušitvijo in zmanjšajo potrebo po zalivanju.
• Če voda odteka z zelenice ali vrta, zmanjšajmo moč zalivanja ali zalivajmo v krajših časovnih intervalih.
• Vrt zalivajmo v jutranjih ali večernih urah, ne v premočnem vetru.
• Na vrtu skupaj posadimo rastline, ki imajo podobne potrebe po zalivanju.
• Vrt zalivajmo redkeje, a takrat bolj intenzivno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem.

Zbiranje podpisov

»Ker oblast ni želela slišati glasu stroke, okoljevarstvenih in civilnodružbenih organizacij ter več kot 53 tisoč podpisnikov peticije, nam ni preostalo drugega, kot da za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljivega Zakona o vodah zahtevamo referendum. Do 24. 5. 2021 moramo zbrati 40 000 digitalnih ali na upravnih enotah overjenih podpisov za referendum proti škodljivemu Zakonu o vodah. Potem gremo na zmago na referendumu,« pravijo pobudniki.

Podpis za referendum za to, da pitna voda še naprej ostane javna dobrina, ne tržno blago, je mogoče oddati digitalno ali fizično. Digitalno lahko to stori vsak državljan z volilno pravico in stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima digitalno potrdilo, in sicer na spletni strani eUprava (link do oddaje podpisa: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5125). Fizično lahko vsak imetnik volilne pravice s stalnim prebivališčem v Sloveniji obrazec pobude za referendum podpiše na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v času uradnih in poslovnih ur, naročanje ni potrebno, podpis vzame samo minuto ali dve, saj je treba obrazec le podpisati, pokazati osebni dokument in ga ožigosati (overiti). Pozneje overjen podpis pošljete ali osebno oddate na Inštitutu 8. marec ali ga predate prostovoljcem, ki so v času uradnih in poslovnih ur upravnih enot in krajevnih uradov dežurni za zbiranje podpisov pred le-temi. 

Vse informacije o zbiranju podpisov in problematičnem novem Zakonu o vodah so dostopne na spletni straniwww.zapitnovodo.si.