Poleti jejmo tisto, kar hladi naše telo!

In to seveda ni mrzlo pivo … Se še spomnite, kako trpežni smo bili včasih, ko še ni bilo klimatskih naprav? Kako normalno se nam je zdelo, da nam je vroče? In kako smo v majhnih avtomobilih, natlačenih s kramo, prenesli dolgo vožnjo do morja po vseh mogočih ovinkih? 

Danes se nam že misel na kaj takega zdi nemogoča. Nemogoče bi se bilo peljati na morje brez klime. Nemogoče bi bilo delati v pisarnah brez klime. Nemogoče bi bilo gledati film v kinodvorani brez klime. Sprašujem se, ali je le mogoče narediti kaj brez klime?

Govorila sem z Slavico Zorn iz Zdravo z glavo, ki nam je razkrila, da dandanes svoje pregreto telo še pregrevamo z napačno izbiro hrane, ker nam je na voljo v trgovinah in na tržnicah pač vse in ne le tisto, kar trenutno ponuja narava, ter poiskali še nekaj koristnih nasvetov. 

 »Včasih ni bilo klim in smo bili veliko bolj zdravi. Zdaj pa ne zdržimo vse te vročine, ki jo vnašamo v svoje telo s hrano; telo je znotraj zaradi napačne hrane pregreto, znak za to so krčne žile na nogah, refluks, hemeroidi in nenazadnje srčna kap, ki kažejo, da prebava ni pravilna. 40 stopinj zunaj nas ne bi smelo pripraviti k temu, da že skoraj ne zdržimo,« pravi strokovnjakinja, ki dodaja, da npr. svinjina izredno greje naše telo.  Ja, seveda, tudi zato so koline pozimi, ko potrebujemo hrano, ki nas greje.

Telo je znotraj zaradi napačne hrane pregreto, znak za to so krčne žile na nogah, refluks, hemeroidi in nenazadnje srčna kap, ki kažejo, da prebava ni pravilna.

Jejmo hrano, ki trenutno raste na vrtu

»Na soncu dozoreli paradižniki, ki so potrebovali visoke temperature, da so dozoreli, naše telo nahranijo in osvežijo hkrati,« pravi Slavica Zorn, ki dodaja: »Poletje je vroče, zato narava kar sama poskrbi za hrano, ki je sočna in osvežilna.« 

Ohladimo svoj motor

Naša sogovornica pravi, da narava točno ve, kaj potrebujemo v posameznem letnem času. »Poletje je po tradicionalni kitajski medicini obdobje srca. Srce je naš notranji motor, ki je poleti veliko bolj dejaven in se hkrati veliko bolj pregreva kot pozimi, ko je čas za počitek, zato moramo ta motor ves čas hladiti. Zato potrebujemo poleti veliko vode. Vendar pitje vode ob nepravilnem ravnanju in prehrani ne bo dovolj; tekočino moramo pridobivati tudi s primerno prehrano. Srce hladimo z mokro hrano, z veliko vode in počitkom.« Slavica Zorn opozarja, da t. i. suha hrana, sladkor, alkohol, kruh in pekovski izdelki ter ogromne količine mesa (ufff, ja, tradicionalni pikniki so polni naštetega) telo še dodatno pregrevajo, kar pomeni, da svoje telo in njegov gonilni organ – srce – sredi vročine le še dodatno ogrevamo. »Ker smo se že tako oddaljili od narave, ker jemo kar vse po vrsti, pa vročino veliko težje prenašamo, zato se nam tudi zdi, da brez klimatske naprave poletja ne moremo več preživeti.«  

Sladka kot lubenica

»Lubenica je sladka, a naravno sladka, obenem je živilo rdeče barve, kot paradižnik, češnje in jagode, s katerimi nas obdarja poletje, da bi čim lažje hladili svoje telo in še posebej srce. Sadje, ki je sladko, nam daje dodatno energijo, in ker je sočno, nas obenem osveži. Čeprav imamo občutek, da nas osvežijo tudi sladke pijače, pa te ne delajo koristi našemu telesu, morda le trenutnemu počutju,« opozarja Slavica, ki dodaja, da so sladke pijače polnoenergetske. »Sladkor dela telesu vročino, ogenj. Obenem moramo paziti, da sladkih pijač ne jemo oz. pijemo po obroku ali med njim. Jemo jih lahko kot samostojne in le dopoldne, da telo zmore prebaviti sladkor. Vsi vemo, da niso zdrave, da je v njih polno barvil, umetnih arom, sladkorjev, a nekateri se jim težko odrečejo. Predlagam, da jih pustite na toplem in jih skušate spiti takšne. Šele pri sladkih pijačah na sobni temperaturi boste začutili, kako sladke so, in jih najbrž ne boste mogli popiti.  

Če vam ne ustreza, ni treba piti toplih čajev, lahko jih ohladite, a nikar ne pijte takšnih iz hladilnika – to bi bil za telo spet prevelik šok, temperatura našega telesa je namreč okrog 37 stopinj.

Kaj torej piti, kako se dobro osvežiti?

»Vsekakor ne sladkanih pijač,« še enkrat poudarja Slavica, ki pravi, naj domišljiji pustimo prosto pot in naj si vodo osladimo s poletnimi sadeži in zelišči, lahko tudi s cvetovi vrtnice, koščki kumarice, listi bazilike, če si želimo vode z okusom. »Telo pa nam bo izjemno hvaležno za najrazličnejše čaje – poleti se bo zelo prilegel čaj iz komarčka, melise, mete.  Če vam ne ustreza, ni treba piti toplih, lahko jih ohladite, a nikar ne pijte takšnih iz hladilnika – to bi bil za telo spet prevelik šok, temperatura našega telesa je namreč okrog 37 stopinj. Vse, kar je bolj mrzlo, mora naš želodec najprej segreti na to temperaturo, šele nato sploh lahko prebavi. Če imate radi sadne čaje, posušite plodove, ki pravkar rastejo, pri češnjah so okusni in zdravilni tudi peclji, pri jagodah listje, odlične so posušene borovnice … Če čaje kupujemo v trgovini, smo kljub nepregledni ponudbi omejeni z izvlečki rastlin namesto z bogastvom, ki nam ga ponuja narava,« spodbuja k čim večji povezavi z naravo ustanoviteljica portala Zdravo z glavo. Na vprašanje, koliko vode moramo vnesti v telo, pravi, da tudi tu moramo uporabiti zdravo pamet: »Če smo cel dan v pisarni pod klimatsko napravo, je za nas povsem drugače, kot če smo telesno dejavni na prostem, upoštevati moramo tudi, koliko smo stari, na splošno pa moramo ves čas skrbeti, da nismo žejni.«

Ne pijte, ko jeste …

Slavica me je opozorila na še eno pogosto napako: Ko jemo, ni dobro, da zraven ali celo po obroku pijemo. Tako namreč razredčimo želodčne sokove. Zato pijemo pol ure pred obrokom in vsaj eno uro po obroku. Če torej v tem času dovajamo mrzlo vodo, naš želodec hrane ne more kakovostno prebaviti, saj redčimo prebavne sokove in hkrati še hladimo želodec sredi delovnega procesa. »Zaradi takšnega podaljševanja prebave – ki ga lahko še podaljšujemo z nenehnim grizljanjem – pravimo, da nam hitro pade sladkor, da smo utrujeni in ves čas smo lačni, dasiravno ves čas jemo. Pomembno je, da tisto, kar jemo, pojemo čim bolj počasi, tako bo prebava lažja, mi pa bomo občutili več energije in manj vročine. 

Poletni cilji za dobro delovanje notranje klime naj bodo:

  • Poskrbimo za čim lahkotnejšo prebavo: hrano dobro prežvečimo, ne pijmo eno uro po obroku, ne jejmo težkih jedi.
  • Jejmo lokalno hrano, ki ta trenutek raste na vrtu, v sadovnjaku ali gozdu. 
  • Čim več hrane naj pride v telo dopoldne, ko naš prebavni sistem deluje s polno silo; če bomo na primer zjutraj pojedli pest borovnic, jih bo telo izkoristilo povsem drugače, kot če jih bomo pojedli zvečer. Zvečer hrane telo ne more tako dobro izkoristiti kot zjutraj.
  • Poleti  obožujemo solate, ki so res zdrave in osvežilne, a če jih sestavimo iz množice različne zelenjave, sirov, oreščkov, mesnih trakov in oblivov, bo tudi takšna solata za naše telo lahko preveč obremenjujoča. Naš želodec bo moral pripraviti različne prebavne encime, torej bo za tako pisano in bogato solato angažiral cel kup ‘delavcev’, ki bodo morali vse najprej razdeliti, nato pa še vsak zase predelati.  Veliko bolj enostavno je torej, da jemo čim bolj enostavne obroke, kakršne so jedli včasih. Čim manj mešanja različnih sestavin v obroku in čim bolj raznolike posamezne obroke, ki naj bodo sestavljeni iz čim več sezonskih sestavin. 

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

Draga nepremagljivaDiffero

Naš čudoviti Differo parfum te že čaka v naši spletni trgovini! Vabljena na dišeče druženje.