Polona je pri 38. rodila drugega otroka. Dojila ga je eno leto, a tudi po letu in pol še ni dobila menstruacije. Obiskala je ginekologinjo, ki ji je povedala, da je žal pri njej že nastopila menopavza in da je lahko samo hvaležna, da ima zdravega otroka, morda ji ga je ‘pripeljal’ zadnji vlak. Polona diagnoze prezgodnje menopavze ni mogla sprejeti – iskala je rešitev in našla Ivico Flis Smaka, dr. med. 

Menstruacija se je vrnila po dveh mesecih

Torej je njeno telo še voljno sodelovati, še se lahko povrne redni ciklus in Polona je to razumela kot znak, da je še možnost zanositve in še bo lahko imela otroka. Razumela je, da telo zmore vzpostaviti redni mesečni ciklus in se  ji torej še ni treba posloviti od ženskih valovanj – ta nas na nek način mučijo, a  pred petdesetim se jim res ne želimo odpovedati, saj načeloma vemo, koliko neprijetnosti in težav prinese s seboj menopavza. 

Če nadaljujemo po starem, bomo požele vse stare težave

Ivica Flis Smaka, dr. med., je povedala, da je Polona dosegla želene rezultate, ker je bila vzorna in se je res dosledno držala njenih navodil. »Na vsak način so potrebne spremembe! Saj, če nadaljujemo po starem, požanjemo vse stare težave,« je bila slikovita zdravnica. Polona mi je povedala, da ni bilo prav enostavno! Morala je spremeniti življenjske navade, zaupala mi je, da je bilo še posebej težko narediti preskok pri prehrani, a se je resnično potrudila. »Prav zato ji je uspelo,« pravi zdravnica.

Kaj je pomagalo Poloni? 

Uf, bilo je veliko korakov: najprej sprememba prehrane, prehranska dopolnila, hormonska podpora, sprememba spalnih navad, sproščanje in načrt telesnih aktivnosti. A bilo je vredno, saj se je Polona v vseh pogledih počutila bolje in menstruacija (na 28 dni) je bila le še pika na i.

Gremo po vrsti, kot nam je razložila zdravnica

Najbolj pomembno se je zavedati tega – to je Ivica Flis Smaka, dr. med., večkrat poudarila: »Vsak od nas je drugačen. Vsi imamo enako telesno zgradbo in načeloma enake sestavne dele, vendar niti dve telesi ne delujeta enako. Vsak ima svoj dnevni ritem in navade, svoje prednost in slabosti in vsak ima svoj sklop težav, zato je pomembno, da se jih lotimo individualno. To je medicina po meri človeka. « Prav zato ima naša sogovornica za stranke, ki pridejo k njej, izdelan podroben vprašalnik, ki obsega 15 strani. »Pomaga mi, da o bolniku izvem res veliko in potem lažje razumem, lažje pomagam,« pravi zdravnica, ki se po tako razširjenem razmišljanju o bolniku z njim tudi lažje pogovarja ter odloči za nadaljnje postopke diagnostike in zdravljenja.

Vendar niti raziskave in tudi ne podpora z zdravili ne bodo prinesli želenih učinkov, če dejansko ne spremenimo svojih navad.

Vendar niti raziskave in tudi ne podpora z zdravili ne bodo prinesli želenih učinkov, če dejansko ne spremenimo svojih navad. Le tako se naše zdravstveno stanje lahko spremeni. »Najbolj mi sledijo ženske, ki so že izčrpane in naveličane iskanja rešitev. Drugi, ki nimajo resnih težav ali ne želijo spremeniti načina življenja, največkrat najprej poskusijo, a se pogosto vrnejo pozneje (ko so v slabem stanju)« mi potoži zdravnica in takoj nato doda: »Zelo težko je spreminjati druge, še najtežje pa spreminjamo  sebe.« 

Zdravnica posamezno terapijo in spremembo življenjskega sloga odredi na osnovi: težav posameznika, zdravstvene zgodovine, življenjskih okoliščin, starosti in tudi njihovih želja. »Zelo pomembno je upoštevati tudi dejanske želje in cilje posameznika,« pojasnjuje zdravnica, »ob dejanski analizi krvi, ki vključuje tudi analizo hormonov, posledično opiše stanje telesa. »Usmeritve zapišem in tudi pojasnim, kaj je možno pridobiti, kaj z upoštevanjem mojih usmeritev lahko v resnici pričakuje.

Kako se je spremenil Polonin življenjski slog?

Glede na vse zgoraj našteto je Ivica Flis Smaka, dr. med, Poloni pripravila celoten načrt in predpisala potrebno terapijo. Z njo Polona ni imela posebnih težav, tudi s prehranskimi dodatki, ki ji jih je predpisala zdravnica, ne. Posebej je zdravnica poudarila uživanje zdravih maščob, ki jih sodobna ženska poje premalo, po kakovostih in dobrobitih za naše telo pa je kot najboljše izpostavila oljčno olje. »Slovenke pojemo preveč enostavnih ogljikovih hidratov, škroba  in slabih maščob – to  moramo odstraniti iz svoje prehrane in telo nahraniti z beljakovinami in zdravimi maščobami. Samo iz zdravih maščob lahko telo naredi zdrave hormone.«

Poloni je predpisala tudi druge prehranske dodatke, ki pa jih v najinem pogovoru namenoma ni želela izpostaviti: »Vsako telo potrebuje tiste dodatke, ki pomagajo odpraviti njemu lastne težave. Ob tem je veliko prehranskih dopolnil , ki jih uporabljamo, iz tujine in tam veljajo za zdravila. Ašvaganda, npr., je v tradicionalni medicini uporabljana kot zdravilo, pri nas pa je označena kot prehranski dodatek, ki ga ljudje odmerjajo po svoje, pogooglajo in menijo, da delajo prav. Ljudje jedo različne odmerke prehranskih dopolnil, dodatkov, ki so v svoji osnovi zdravila tradicionalnih medicin in si tako lahkomiselno lahko tudi škodujejo. Zdravil, tradicionalnih ali tistih na recept, nikoli ne bi smeli odmerjati sami, brez temeljitega pregleda in posvetovanja z zdravnikom.«

Ljudje jedo različne odmerke prehranskih dopolnil, dodatkov, ki so v svoji osnovi zdravila tradicionalnih medicin in si tako lahkomiselno lahko tudi škodujejo.

Zdravnica Poloni ni predpisala le zdravil, temveč ji je predpisala tudi počitek. »Spanje je zelo pomemben del mozaika, ki ga v skrbi za zdravje in na poti zdravljenja nikakor ne smemo spregledati. Če premalo ali preslabo spimo, je to za telo velik stres,« pojasnjuje zdravnica. 

Polona je morala svoje telo podvreči tudi spremembam v telesnih aktivnostih, gibanju (zdravnica opozarja, da je premalo ali preveč gibanja prav tako oblika stresa) in kar je bilo Poloni najtežje: spremembi prehrane. »Vse skupaj je še šlo, a kosilo med službo preprosto ni moglo biti povsem po priporočilih zdravnice. Med službo si lahko privoščim kratek premor in v restavraciji zraven pisarne ne ponujajo hrane, ki bi zadostila visokim kriterijem dr. Ivice Flis Smaka.«

A Poloni je vseeno uspelo. Z veliko truda, s skrbjo za to, da je bila čim manj pod stresom, je že po dveh mesecih dobila menstruacijo. »Zadostila je smernicam in zavedala se je, da nič ne gre čez noč, da se včasih tudi kje ustavi,« je pojasnila dr. Ivica Flis Smaka. »Smisel skrbi za telo in zdravljenja je, da napredujemo, nikakor pa ne nazadujemo. Tolerančna območja moramo upoštevati in jih razumeti, a v mejah normale.« 

Prav s tem pa se zdaj sooča Polona. Po štirih letih ji je menstruacija spet izostala. 

»Strah zaradi korone, karantena, pritiski, nihanja razpoloženja, stresa in drugi strahovi so spet zanihali Polonine hormone,« pojasnjuje zdravnica, ki pravi, da je Polona veliko naredila za telo, a ni povsem v varnem območju. »Splavala je čez senčno mejo, za stabilizacijo telesa pa je potrebno več. Poloni priporočam, da ne spusti vajeti iz rok in ponovno uvede spremembe, ki jih je že obvladala. Zlasti so v takih trenutkih pomembne tehnike sproščanja, ki so lahko zelo preproste: za nekoga so primerne in zadostne tehnike dihanje ali meditacija, za drugega ples, za tretjega boks, za četrtega slikanje ali molitev … vsak mora tudi ta del prilagoditi sebi in svojim energijam – prava je tista, ki nas najbolj umiri, lahko jih je seveda tudi več.«

Stres in hormoni

Dr. Ivica Flis Smaka opozarja, da stres niso le služba, bolezen staršev in podobno, veliko stresa si namreč »proizvedemo« kar sami! Zlasti takrat, ko si vzamemo premalo časa za hrano in jo zmečemo vase, namesto da bi ob njej uživali ali se vsaj zavedali, kaj jemo. Tudi premalo ali preveč hrane je za telo stres, enako velja za gibanje – če se gibamo premalo, telesu povzročamo stres, in stres si povzročamo tudi s preveč gibanja. V življenju je torej zelo pomembno, da nenehno iščemo ravnovesje. Le tako bo telo lahko delovalo optimalno.

Veliko stresa si »proizvedemo« kar sami! Zlasti takrat, ko si vzamemo premalo časa za hrano in jo zmečemo vase, namesto da bi ob njej uživali ali se vsaj zavedali, kaj jemo.

»Tudi sama nosečnost je za telo lahko stresna. Nosečnost izčrpa telo bodoče mame, nekaterim ženskam nosečnost izčrpa estrogen. Z dojenčkom pride še premalo spanja in v tem obdobju se telo še dodatno izčrpa (množice snovi, ne le hormonov) . Zavedati se moramo, da za neravnovesje v telesu oz. za bolezen nikoli ni kriv samo en dejavnik. Vedno gre za skupek različnih dejavnikov,« poudarja zdravnica, ki pravi, da lahko ob porušenem ravnotežju kaj hitro nastopi bolezen – dovolj je že manjši sprožilec. »Že prej je bil v telesu manjko, ko pa se zgodi še nekaj čustveno močnejšega, lahko človeka odnese.«

Večina žensk 21. stoletja je lačnih dobrih maščob! 

Ivica Flis Smaka, dr. med., opozarja: »Opažam, da sodobne ženske pojemo premalo zdravih maščob! Predvsem priporočam več olja, oljčno je npr. zaradi sestave odlično, telo ga zelo dobro sprejema in ima številne pozitivne učinke na telo. Na dan ga zaužijte najmanj šest velikih žlic poleg drugih dobrih maščob. Pri vnašanju olja v telo ne odštevamo, temveč prištevamo, če torej solato raje kot z oljčnim začinite z bučnim oljem, ne pojejte dveh žlic oljčnega olja manj, ker ste na solato zlile bučno olje.  Tudi orehovo olje je odlično.  Še enkrat torej – pri vnosu maščob dograjujemo, ne pa odštevamo. Večina žensk 21. stoletja je lačnih dobrih maščob, zaužije pa preveč slabih maščob in sladkorjev.«