Kaj se zgodi, če vadbo, sestanke in urnike prilagajamo svojemu menstrualnemu ciklu?

Vedno več stika imam z ženskami, ki svoje delo, sestanke, urnike na splošno prilagajajo svojemu menstrualnemu ciklu. Pa ne zaradi strašnih bolečin in neobvladljivih krvavitev, temveč zaradi spoštovanja svojega telesa in svojega časa. 

Ko mi je Irena Jamšek Halas, pravnica z zelo jasno zastavljeno poklicno potjo, ki se je po rojstvu drugega otroka prerodila v raziskovalko materinstva, ženstvenosti in po mnogo izobraževanjih postala terapevtka in fascilitatorica ženskam v njihovi rasti in razvoju skozi materinstvo in ženstvenost, povedala, kako pomembno je za žensko, da se zelo dobro zaveda svoje ciklične narave ter da si sama vzame čas za svoj menstrualni počitek, ki traja dva do tri dni od začetka vsake krvavitve in da je ta počitek videti tako, da takrat ne dela, niti pižame ne sleče, temveč gnezdi v spalnici, kamor ji mož in otroci prinesejo juho, čaj in drugo za ta čas podporno hrano, sem jo povabila na kavo. Hotela sem vedeti vse! In povedala mi je veliko … Za njenimi odločitvami ni le veliko znanja, temveč tudi modrosti in pogumnih korakov.

Kaj je menstruiranje?

»Menstruiranje razumem kot življenje, skladno s svojim menstrualnim ciklom. To ni le čas, ko ima ženska menstruacijo, ampak se nanaša na celotno obdobje od ene do druge menstruacije, torej na cel menstrualni ciklus. Pomembno je, da se ga zavedamo in poznamo, saj se zaradi hormonov znotraj tega obdobja ženska precej spreminja. Biološke in psihološke spremembe se dogajajo skozi celoten cikel. Če to razumemo in tudi sprejmemo, smo lahko bolj razumevajoče, nežnejše do sebe, hkrati pa lahko prosimo za več podpore in jo tudi dobimo s strani drugih. In tako v življenju uspevamo, cvetimo bolje.«

Irena Jamšek Halas

Kako je to videti v vsakdanjem življenju?

»V vsakodnevnem življenju je to videti na primer tako, da sem lahko danes še zelo družabna, težje stvari se mi zdijo le kot izzivi, že čez nekaj dni pa se mi zdi ista stvar povsem nepremostljiva, težka, ali pa mi ni do druženja z ljudmi (lahko tudi oboje).  Če se zavedam, da sem v določenem delu menstrualnega cikla in preprosto te dni ne more biti tako lahkotno kot v prejšnjih dneh menstrualnega cikla, je življenje takoj lažje, saj vem, da bodo spet prišli ‘moji trenutki’, ko bom zmogla ‘premikati gore’ …« 

Smo šibke, če v ’tistih dneh’ pokažemo šibkost?

»Zavedati se moramo, da v svetu, v katerem smo zrasle me, živimo pretežno po principu moške energije, ki ni uravnovešena z žensko energijo. Me smo ciklične, tako kot dan in noč, tako kot letni časi, torej nismo linearne, konstantne, kar je bolj značilno za moško energijo, temveč se v celem menstrualnem ciklu nenehno spreminjamo. Kar vsekakor ne pomeni šibkosti, kajne? Le naš način dojemanja, odzivanja in delovanja je drugačen, naša energija se bolj dinamično preobraža. Vendar tega v našem svetu ne častimo, ne jemljemo kot vrednoto, in zato so moški navzven morda videti močnejši, delovanje po principu moške energije pa produktivnejše in uspešnejše. Moška energija je  energija konstantnosti, energija, ki ne niha, temveč teži k storilnost, dosežkom, potrjevanju, pa tudi tekmovalnosti, primerjanju.

Tudi me smo od malega, skozi smer institucije, podvržene delovanju po principu moške energije – pričakuje se, da smo vsak dan v enaki telesni, čustveni, energijski formi za to, da vsak dan dosegamo največ, kar je možno; od ženske se obenem pričakuje, da je vsak dan ustrežljiva, da lahko poskrbi za vse druge. Če vztraja v tej moški energiji dajanja, streženja, akcije in je ne izmenjuje z bivanjem in delovanjem iz ženske energije, ne živi v ravnotežju. In če ženske živimo v tem za nas nenaravnem ekstremu, pregorimo, naša energija je neuravnotežena, nezdrava – ženska je bolj utrujena, nerazpoložena, razdražena, zamerljiva, manj ljubeča. In tudi manj voljna uživati v spolnosti.

Če ženska upošteva, da je ves čas v neki transformaciji; če upošteva menstrualni cikel, pa lažje poskrbi za to, da je uravnovešena v vsakem obdobju menstrualnega cikla.

Uravnovešenost ženske in moške energije se v njenem vsakdanjiku izraža tako, da je iskrena, pomirjena s sabo in svetom, sebe doživlja kot spoštovano … Tudi drugi jo dojemajo kot negovalno, nežno, ljubečo, a hkrati organizirano in podporno drugim.« 

Če pozimi posadimo solato, ne zraste, tudi marelica ne obrodi pozimi

»Kot pravi Vesna Juvan, pri kateri sem sama začela raziskovanje svoje cikličnosti, gremo me vsak mesec skozi podoben cikel, skozi kakršnega gre narava med letnimi časi. Naš cikel je tako razdeljen na štiri letne čase: zimo, pomlad, poletje in jesen. Hkrati so posamezna obdobja našega cikla tudi odslikava naših življenjskih obdobij – od device do matere, od matere do maginje, od maginje do kraljice (predmenstrualno, menstrualno, menopavzalno in postmenopavzalno obdobje).

udi ženska za svoje blagostanje skozi celoten cikel potrebuje, da se med menstruacijo obrne k svojim koreninam.

Zima, s katero se začne novi cikel,  je čas naše krvavitve. Pozimi zunaj ni nobenega obilja, nič ne cveti, narava počiva; takrat se vse dogaja pod zemljo, v koreninah. Tudi ženska za svoje blagostanje skozi celoten cikel potrebuje, da se med menstruacijo obrne k svojim koreninam. Te pa so pri ženski doma v njeni medenici oz medenični skledi, kot rada rečem. V času zime se torej ženska vrne domov, k sebi, svojim globinam. Takrat lahko najbolj globoko pridemo v stik z vsem, kar se dogaja z nami, pogledamo in obeležimo prehojeno pot cikla, ki se zaključuje, in če se povežemo s seboj in telesom, tudi najbolj avtentično začutimo, kaj nam še služi in kaj ne več, kaj je skladno z nami in kaj ne. In prav zato, da pride v stik s seboj in svojimi globinami,  ženska potrebuje umik od zunanjega sveta in počitek. Raven progesterona in estrogena je takrat najnižja v celem ciklu in tudi to, čisto biološko gledano, narekuje, da nam takrat ni do druženja, streženja drugih; naše telo in duša takrat potrebujeta našo pozornost ter skrbnost in negovanje s strani drugih.«

Telo je med menstruacijo naravnano na samozdravljenje

»Če se ženska v času krvavitve ne ustavi, izčrpava sebe in svoje telo. Kajti ko ženska  krvavi, je njeno telo – podobno kot v poporodnemu obdobju – naravnano na obnavljanje in samozdravljenje. Med menstruacijo se, tako kot v poporodnem obdobju, dogajajo zelo intenzivni procesi obnove in celjenja. Če se ustavimo in počivamo, se naše telo lahko spočije, obnovi; v nasprotnem svoje telo med krvavitvijo le še bolj izčrpavamo. Po kitajski tradicionalni medicini s krvjo ženske izgubljamo jin energijo (či, prano), s katero pridemo na svet v omejeni količini, torej jo moramo čuvati, da je ne izgubljamo tam, kjer to ni potrebno, saj se je ne da nadomestiti.« 

Če več ležim, izgubljam manj krvi, moje menstruacije pa so neboleče

»Odkar prakticiram menstruiranje in menstrualni počitek, med menstruacijo izgubim manj krvi, v telesu ne čutim bolečin, krčev, moje menstruacije so krajše,« pove Irena, ki trenutno, če se le da, med menstruacijo počiva dva dni. »Če je možno, si vzamem tudi tretji dan.«  Tako kot v naravi pa  ‘letni časi’ tudi pri vseh ženskah niso enaki – lahko imamo npr. kratke ali dolge zime, dolge pomladi, kratka poletja. Glavne krvavitve je lahko že po nekaj dneh konec. Potrebno pa je, da poleg počitka poskrbimo tudi za podporno prehrano. V času menstrualnega čiščenja, podobno kot v času po porodu, naše telo potrebuje hrano, ki je lahko prebavljiva, da s prebavo telesu jemljemo čim manj energije in ga torej čim manj izčrpavamo. Zato je dobrodošla topla, kuhana hrana. Tudi sicer telo, ko se obnavlja, potrebuje toploto. Če jeste hrano živalskega izvora, mu privoščite kokošjo ali govejo juho; bistveno ni meso (tega lahko tudi spustimo), pač pa, da se v tej juhi kuhajo kosti in koža, saj iz kostnega tkiva dobimo želatin in kolagen, to pa neguje in lubricira naša mehka tkiva. Od začimb uporabljajmo kurkumo, ingver, cimet, sezamovo olje – začimbe ajurvedske medicine – ki nadomeščajo element ognja, ki ga izgubljamo s krvjo.« 

Kako menstrualni počitek razložiti družini?

Irena ima tri otroke. Živi v istem mestu kot jaz. Če torej lahko ona, lahko tudi me … si mislim, ko mi Irena pripoveduje: »Z družino sem se dogovorila, da je v času moje menstrualne krvavitve spalnica moje gnezdo. Ker v teh dneh dobesedno ne grem iz pižame, pravim, da sem takrat kraljica pižame na kraljevskem oddihu. Ženske potrebujemo rituale, čaščenje, da se ustavimo, pogledamo nazaj, kaj se je v enem obdobju zgodilo, vse to objamemo, počastimo, proslavimo in spustimo, česar ne potrebujemo več, in nato gremo lahko naprej uravnovešene. Spalnica je torej takrat moje gnezdo, brlog – kraj, kjer sem sama, v intimnem ozračju.. V tem času želim, da pri nas doma ni obiskov in da družina ne načrtuje aktivnosti, ki vključujejo mene.

Seveda pa se prakticiranje menstruiranje zame ni zgodilo čez noč. Začela sem s popoldanskim počitkom – na kavču v dnevni sobi. Saj veste – odejica in čaj … z namero po počastitvi. Po določenem obdobju sem se umaknila v spalnico, potem se je eno popoldne razvleklo v cel dan in nato v dva, včasih tudi tri dni. Začela sem postopno – in prav to bi svetovala drugim ženskam, ki bi si želele te prakse in se sprašujejo, kako začeti.

Med menstrualnim počitkom se postavljajo temelji tega, kar bomo ustvarile v novem ciklu.

Ob tem bi še rekla, da nam je med menstrualnim počitkom lahko tudi težko, ker ne vemo, kaj bi same s sabo. Živimo hitro, vedno imamo um zaposlen z nečim. In ko se ustavimo in naš um nima ničesar, s čimer se lahko zamoti, se lahko dvignejo tudi globlji občutki in čustva, s tem pa tudi nemir. Včasih se nam je zato lažje zaposliti, da z njimi nimamo opravka, kot pa da gremo še bolj v globine in pridemo v stik z intuicijo in željami, srcem. Čas krvavitve je čas, ko se lahko vprašamo ali si prisluhnemo, kaj želimo oz. kaj nas kliče, da se v novem ciklu manifestira skozi nas; takrat se nekako postavljajo temelji tega, kar bomo ustvarile v novem ciklu. In ja, čisto drugače gremo čez cikel, če v času krvavitve poskrbimo za svoje korenine, svoj dom – menstrualni počitek je vrnitev k sebi, domov.«

Kako je videti moj menstrualni počitek?

»Ko napovem menstruacijo, moja družina že ve, kaj pričakovati – da ta čas ne bo obiskov, da je v hiši potreben mir in da bom hvaležna, če me postrežejo v znak spoštovanja in počastitve. Takrat res ležim; včasih sem malo aktivna v meditaciji, branju knjig, poslušam kakšna predavanja, se razvajam z masažo z eteričnimi olji ali pa oljem ashwagandhe, ki je v času menstruacije odlična tudi za uživanje, včasih pa le spim. Tudi otroci se ob tem učijo; moj 11-letni sin je zadnjič rekel: »Zdaj je pa čas, da počivaš; in moja hči, ki še nima menstruacije, se že veseli dni, ki bodo namenjeni le njej, negi zase … 

Uporabljam pralne vložke; tampone sem opustila, saj čutim, da se kri mora prosto izliti ven; ob tamponu ali skodelici pa tega ne občutiš. In potem se lahko hitro zgodi, da pozabiš, da imaš menstruacijo. Odkar prakticiram menstrualni počitek večinoma leže, opažam, da izgubim veliko manj krvi kot prej. Preden vstanem, rahlo stisnem medenično dno in potem sprostim vso kri v straniščno školjko; tako porabim le enega do tri vložke v prvih dveh dneh menstruacije.

Bi pa dodala, da je naš menstrualni počitek včasih res lahko le počivanje, lahko pa takrat delujemo tudi intuitivno, dobivamo ideje, postavljamo temelje svojih bodočih kreacij, ki jih zasledujemo in udejanjimo pozneje v ciklu, ko so naše kapacitete in sposobnosti za kaj takega boljše. 

Že to, da v času menstruacije zavestno izberemo popoldanski počitek, morda z glasbo, knjigo, eteričnim oljem muškatne kadulje, ki podpira telo v času menstruacije, je veliko. Sama v času menstrualnega počitka ne prakticiram vadbe. Če pa se takrat že odločate za to, je do telesa bolj prijazna nizkointenzivna vadba,  npr. obnovitvena joga. 

Menstrualni počitek torej predvsem vzemimo kot nekakšen obred, ritual počastitve.

Pustite, da takrat nekdo drug skuha čaj za vas, vas morda zmasira, če vam godi dotik  – zavedajte se, da je čas menstruacije prehod v novi cikel in da takrat potrebujemo negovanje in skrbnost – s strani same sebe, kakor tudi drugih, zato, da bomo potem v naslednjih dneh cikla lahko spet dajale drugim in skrbele za njih – iz svoje polne sklede.«

Menstrualni počitek nas ne dela šibkih, temveč močne – na vseh področjih!

»Menstrualni počitek pa ne deluje obnovitveno le na naše telo in duha, temveč se z njim učimo tudi postavljati meje, reči ne, kar je večini žensk tuje, saj smo naučene, da smo ves čas uslužne in prilagodljive.  A zavedajmo se – tudi s postavljanjem meja varujemo svoje zdravje. Ko torej spoštujem svoj menstrualni cikel, najdem moč, da lažje postavljam meje in lažje rečem ne ter to moč odnesem s seboj skozi cel preostanek cikla. In tako vsakodnevno jasneje izražam sebe in svoje potrebe, kar smo v patriarhalni družbi precej izgubile – ženska je postala objektivizirana, brez pravice do odločanja o svojem telesu.

Skozi menstrualni ciklus se učimo živeti žensko; Naš menstrualni cikel je kot matrica, skozi katero vidimo, kako lahko najbolje delujemo skozi svoje življenje.

Včasih so bile ženske deležne menstrualnega počitka v rdečih šotorih in luninih kočah. Ker so živele bolj med seboj povezano, je imelo menstruacijo naenkrat več žensk in skupaj so se umaknile. To je bil  obred, počastitev ženske s strani skupnosti. Danes tega ne poznamo več in za kaj takega tudi nimamo podpore ne ožje ne širše skupnosti. Tako da je dandanes na nas samih, da zgradimo in organiziramo svojo podporno skupnost. Na eni strani imam tu v mislih naše domače, ki bodo takrat poskrbeli za tisto, kar bi sicer postorile me same, na drugi strani pa tudi na skupnost podobno mislečih žensk, v obliki na primer ženske skupine, ki se srečuje na ženskih krogih,« spodbuja Irena, ki meni, da kot mame z menstrualnim počitkom otrokom predajamo pomembna sporočila za življenje: »Z zgledom najbolj enostavno o tem učimo tudi svoje otroke. Z otroki se vedno odprto pogovarjam o tej temi. Starejša hčerka mi velikokrat omenja, da ji prijateljice potožijo o bolečih menstruacijah. Dostikrat so menstruacije boleče tudi zato, ker deklice ob vstopu v svet žensk niso deležne obreda prehoda, niso vpeljane v svet spoštovanja ženstvenosti, vrednotenja izkazov ženstvene energije in povezovanja s telesom. In seveda tudi ne v svojo cikličnost in spoštovanjem le-te.«

Kaj pa služba?

»Dobrodošlo bi bilo, da bi ženske o svojem menstruiranju spregovorile z delodajalcem in svojimi strankami. Ko sem sama spregovorila o tem s svojimi strankami, sem ob tem doživela spoštovanje, odobravanje, pa tudi začudenje, kako si to lahko privoščim in se odločam za to. Seveda na začetku ni bilo prijetno. Toda ko se začnemo vse več na glas pogovarjati o tem, tudi na delovnem mestu, se bodo začele dogajati spremembe. Morda se dogovorimo z delodajalcem, da takrat v službi delamo krajši čas. Če ženska počiva v času krvavitve, bo čez dva tedna toliko bolj produktivna in bo nadoknadila vse, kar je obstalo v času počitka, ter v resnici dala od sebe še več. Ko se bodo delodajalci tega zavedali, bo veliko lažje za vse udeležene. A da se bo to zgodilo, moramo o tem govoriti. Če na menstruacijo gledamo samo kot na neko nadlogo, sitnost v mesecu, smo ženske odrezane od svojega telesa, svoje cikličnosti, s tem pa tudi od vira večje moči, ustvarjalnosti, uživanja v spolnosti, duhovne rasti.«

Zavedajmo se – če družba poskrbi za žensko, bo ženska poskrbela za dobro družbe. In da družba lahko cveti le toliko, kolikor cvetijo njene ženske.

Po zimi vedno pride pomlad …

»Pomlad je v našem menstrualnem ciklu čas, ko – tako kot narava – počasi spet vzcvetimo. Takrat smo spet bolj družabne, lažje načrtujemo, smo bolj ustvarjalne, bolj pogumne, pripravljene smo tudi na bolj intenzivno vadbo, začutimo več moči in smo vzdržljivejše. To je nekje 7- do 10-dnevni čas novega zagona, akcije, živahnosti. Takrat smo tudi bolj igrive, podpira nas hrana z več proteini, saj takrat potrebujemo več energije.« 

Poletje je čas ovulacije – izloči se jajčece

»Čas ovulacije je čas, ko smo bolj usmerjene v komunikacijo, povezovanje s skupnostjo, in imamo največ moči za udejanjanje svojih ciljev. Takrat smo ustvarjalne, počutimo se ženstveno, bolj zapeljive, obenem pa smo razumevajoče, podporne, skrbne, negovalne in požrtvovalne za druge. Naše čustveno razpoloženje je bolj stabilno.

V času svojega poletja si privoščimo športe zunaj v naravi, uživajmo v hrani, bogati s proteini in omega3 maščobnimi kislinami.«

Jeseni dozorimo, žanjemo sadove in nato začnemo veneti

»Ko se na vrhuncu poletja izloči jajčece, raven estrogena strmo pade. Ženska je takrat prehodno lahko bolj utrujena. Če to vemo in nam je jasno, da zato sredi vsega zagona kak dan ali dva morda ne bomo zmogle narediti vsega z liste ‘danes naredi’, bo takoj vse lažje. Estrogen po tem padcu spet naraste, vendar ne več tako visoko kot v času pred ovulacijo. Hkrati pa se v času po ovulaciji močno dvigne raven progesterona. Začne se jesen – čas, ko dozorijo sadeži vsega, kar se je razvijalo skozi naš cikel. V prvem delu tega obdobja smo še vedno precej družabne, cvetimo, dajemo, smo delovne, še vedno zmoremo intenzivnejše aktivnosti. Takrat dokončujemo projekte, smo bolj pozorne na  podrobnosti. V drugi polovici jeseni pa začneta nivo estrogena in progesterona padati. Ta del nekatere ženske poznajo kot  PMS-fazo. In čeprav po navadi komentarji glede tega izhajajo iz nekega omalovažujočega okvirja, je to obdobje, ki nas počasi že vabi v več umika. Takrat potrebujemo bolj prilagodljivo okolico, slišanost, crkljanje, od dajanja se začnemo usmerjati k prejemanju, od drugih se obrnemo k sebi.« 

Ženska, ki cveti čez celoten mesec, povzroči, da hkrati cveti tudi njena okolica

»Glede naše ustvarjalnosti, skrbi za druge in naše zmogljivosti bi podelila še en pogled, povezan z delovanjem moške in ženske energije. Ženska energija je energija prejemanja, energija bitja, moška energija je energija dajanja, akcije. Ženska energija odloča in vodi, moška energija sledi in priskrbi. Ta preplet in izmenjavanje teh dveh energij, ki jih imamo v sebi vsi, ne glede na spol, se kaže tudi skozi naš cikel. V pomladi in še sploh poletju lahko ženska vse več daje, pripravljena je na akcijo, skrb in služenje drugim, torej je v njej aktivirane več moške energije (pri čemer jo podpira tudi nekoliko večji nivo testosterona), pozimi in pozno jeseni pa se počuti bolje, če preklopi v energijo prejemanja, torej bolj ženstveno energijo. Takšno prehanjanje energij in prilagajanje aktivnosti omogoči ženski, da cveti skozi celoten cikel. Hkrati s tem veliko bolje cveti tudi njena okolica. Vidimo torej, da poznavanje svojega cikla in naših potreb v tem času lahko izkoristimo za to, da svoje življenje in aktivnosti načrtujemo in usmerjamo tako, da lahko delujemo in cvetimo kar najbolj optimalno.

Sama zato v svojem poslovnem rokovniku vodim tudi dneve cikla, da točno vem, kje sem ter kako in kdaj načrtovati aktivnosti, sestanke, počitek.

Naslednjič, ko boste imele menstruacijo, vas vabim, da si naredite kak miniobred, se počastite in prosite za podporo – dovolite si pomoč in negovanje. Tako lahko začnete gojiti drugačen odnos do sebe, drugačno komunikacijo s samo seboj in z okolico. Ko bodo vaše potrebe slišane in zadovoljene, boste v času, ko bo vaš estrogen na višku – nekje na sredini cikla – iz te nahranjenosti veliko lažje dajale skupnosti nazaj. Če smo počaščene, negovane, bomo svoji skupnosti podarile pomnoženo, z večjo lahkoto. Zavedajmo se – če družba poskrbi za žensko, bo ženska poskrbela za dobro družbe. In da družba lahko cveti le toliko, kolikor cvetijo njene ženske.«

Živimo v svetu, kjer moramo opravičevati počitek in ga štejemo za šibkost.

Poznavanje, razumevanje in prakticiranje menstruiranja in menstrualnega počitka nam pomaga, da lažje živimo v svoji polnosti. Da živimo polno žensko, ki je ne zaznamujejo le prijaznost, milina, nežnost, skrbnost, stalna razpoložljivost in ustrežljivost, temveč tudi vidiki feminilnosti, kot so odločnost in postavljanje meja, vodenje, intuicija in notranje vedenje.

Primanjkljaj negovanja in pozornosti v času cikla ter neravnovesje moške in ženske energije povzroči, da je ženska nemirna, zamerljiva, razdražljiva, tekmovalna, lahko tudi  izkoriščevalska, obvladovalna, obtoževalna, prikrajšana, neslišana, kar se odraža v našem vsakdanjiku. Ženska, ki ni počaščena, obeležena, postane izčrpana, zagrenjena, tesnobna, lahko celo depresivna. 

Narava se ne opravičuje, da ne bo nič zraslo, če pozimi posadiš solato, in tudi drevo ne da marelic pozimi. To nam je jasno. Zakaj torej od sebe pričakujemo, da v svoji ‘zimi’ dajemo? 

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam