Današnji intervju sem naredila kar z našo Rebeko. Zagotovo bo prava ohladitev v teh dneh. Na poti iz Ljubljane sva govorili o Islandiji in padla je odločitev, da Rebeka odgovori na vprašanja, ki nas najbolj zanimajo.

Seveda boste izvedele vse in še več, kajti potovanje je Rebeko tako navdušilo, da je naprej povedala, kako je pakirala, kaj bi rekle mame na to, kaj so jedli in seveda, koliko stane gin tonik.

Zakaj sploh odločitev, da greš z družino na Islandijo?

Islandija je že zelo dolgo na mojem »bucket listu«, ampak nikoli nisem našla tistega pravega trenutka, da bi rekla ok, sedaj pa res gremo. Vedno sem našla en kup izgovorov, v stilu, gremo raje tam, kjer je poletje, boljše, da gremo na toplo, pa je drago, lahko, da bo slabo vreme, da bo dež, pa se je treba obleči … Pozimi ni bilo prav, ker je zima. Poleti pa ne, ker je poletje. Jeseni pa je seveda dež in tako ni bilo nikoli prav. 

Potem sem pa slučajno videla, da imajo pri Kompasu 5-dnevne izlete na Islandijo, torej 5 nočitev, organiziran izlet in vse, kar spada zraven. Nobenega razmišljanja, samo slediš … tega sicer nisem vajena, a včasih paše tudi to.  

Bilo je kar nekako iz danes na jutri. Klicali so me iz Kompasa, vemo, da si želiš, imamo še 4 prosta mesta, sedaj pa se odloči, ali greš ali ne. In sem rekla – grem! Iz danes na jutri – gremo.

Pa sem začela pakirati.

Kako so doma potekale priprave? Zanima me predvsem pakiranje.

Najprej sem seveda prebrala vse bloge, ki jih je kdajkoli kdorkoli napisal o Islandiji. Na Nepremagljiva.si imamo o Islandiji tudi super blog, ki ga je napisal Sebastian. (LINK) Potem sem pa začela čebulno pakiranje. Doma je bilo seveda kot nalašč vroče, da smo nosili že kratke hlače. Jaz pa sem morala čebulno pakirati, v stilu, kaj, če bo 10 stopinj, kaj, če bo 20 stopinj, kaj, če bo 30 stopinj … 

V eni uri vsi letni časi in čebulno pakiranje

Za Islandijo je zelo značilno, da lahko v eni uri doživiš vse letne čase. Našla sem tudi majice z napisom: če ti vreme ni všeč, počakaj 5 minut. To je značilnost Islandije, zato vsi opozarjajo na čebulno pakiranje in oblačenje. Se pravi: žabe, pajkice, hlače pa spodnjo majico, kratke rokave, v nahrbtniku še smučarsko spodnje perilo, pulover, jakno in vetrovko. Vse sem pakirala v šestih plasteh, v stilu – kaj pa če …

Za dež sem spakirala pelerine, ki so se izkazale za odlične, ko smo stali pod slapom. Vsak je imel tudi dva para čevljev. Dobra stvar skupinskih izletov je tudi ta, da imaš lahko na avtobusu velik nahrbtnik in vse stvari pobasaš tam notri, če te vreme kaj preseneti. Mi smo imeli reees neverjetno srečo z vremenom, zato smo se večino časa slačili in ne oblačili.

• 

• 

Torej nasvet česa več in česa manj?

Res je pametno, da si za vsak dan razporedite, kaj boste oblekli. Se pravi: 5 dni – 5 spodnjic + 2 rezervne, če bi slučajno deževalo in se morate preobleči. Res pride v poštev samo čebulno pakiranje. Vedno imejte s sabo tudi rezervne nogavice in čevlje ter pelerino. Nikoli ne veste, kdaj vas vreme preseneti. Tudi zložljiv dežnik ne bo odveč. 

Je bilo v vaši prtljagi česa premalo? Kakšne so cene, ko moraš kaj kupiti? So stvari dostopne?

Ja, s sabo bi vzela več hrane za otroke. Hrana je zelo draga, otroci pa tako neverjetno lačni. To so takšne razdalje, takšni kilometri in neposeljeni kraji, da praktično nimaš kje kupiti. Fajn je, da imate s sabo to neko dodatno hrano za otroke, za popoldan, preden se vrnete nazaj v hotel. 

Svetuješ torej prigrizke ali kaj drugega?

Ja, tudi prigrizke. Sedaj me bo kakšna eko-bio mama obsojala, ampak jaz povem, tako kot je. Našo družino so praktično »rešile » Knorrove testenine, ki jih samo poliješ z vrelo vodo. Otroci so to jedli za kosilo okoli 12 – 13h. Ob 18-19 h popoldan pa smo potem jedli nekaj normalnega. Da so seveda lahko zdržale. Zjutraj smo pojedli zajtrk in potem greš na pot, ki traja praktično ves dan. Dejansko je normalen obrok, da se usedeš in ješ na koncu šele ob 19h zvečer. Vmes ne moreš otrok filati s prigrizki, cel dan tudi ne gre samo sadje, ker na koncu dobiš jabolko še v glavo. Fajn je torej, da obroke malo razporedite in se znajdete.

V eni njihovi trgovini sem tako našla te testenine, ki jih mimogrede nisem poznala, saj drugače zelo stremim k temu, da jemo zdravo in moram priznati, da sem bila presenečena, kako so okusne. Pa kakšna konzerva tune in kaj takega tudi ni odveč … To je bilo torej pripravljeno kosilo, ki smo ga nesli s seboj. Tega bi si zagotovo spakirala več. Bi si naredila prav 5-dnevni seznam hitrih kosil, ki jih lahko poješ na avtobusu.

Kakšen je bil tvoj prvi vtis, ko si zagledala Islandijo?

Islandija je res dežela tisočerih obrazov ali kako bi rekla. To je nekaj, kar nima nobene zveze s katerokoli evropsko državo. Kjerkoli sem že bila, pa sem veliko potovala, nikoli še nisem doživela tega, takšnih raznolikosti kot na Islandiji. Ko pristaneš na Islandiji, je prvi vtis, da si pristal na Marsu. Moja prva asociacija je bila Armageddon, ne znam niti povedati, zakaj. No, znam povedati. Tudi vodič je na koncu namignil, da so del tega filma baje posneli na Islandiji. 

Kaj te je najbolj očaralo?

Ko vidiš te razsežnosti vulkanov, ki so bruhali, to lavo, ki se je strdila in postala črna. Kakšne so to razsežnosti, res neverjetno! Kamorkoli pogledaš, vidiš črne skale, črno gorovje, črna tla, vse je črno. Deluje res fascinantno, kot da si na drugem planetu. Islandija tudi nima dreves. Tam najdeš mah in lišaje, vsa drevesa, ki jih vidiš in so zelo redka, so posajena. Dejansko so videti, kot da so tam po pomoti. Trave tam ni, samo mah in lišaji. 

• 

• 

• 

Iz tega črnega območja prideš potem na področje, kjer je vse v mahu. Moja naslednja asociacija je bila risanka Elza in Ana, pa tudi Troli. Se pravi, kako bodo sedaj iz skalovja pogledali troli, v kar oni dejansko verjamejo. Res fascinantno. Sija je Trola mimogrede videla.

Kaj pa Reykjavik, njihovo glavno mesto? Ti je bila najbolj severno ležeča prestolnica všeč?  

Večina ljudi je strnjenih ravno v Reykjaviku. Samo mesto mi se ni zdelo nič posebnega. So pa vsi bolj na »počasi«. Nikoli se mi ni zgodilo, da mi ne bi, če sem stala ob cesti, da jo bom prečkala, prvi avto, ki je pripeljal mimo, ustavil. So zelo kulturni. Nikomur se ne mudi. Vsi upoštevajo vsa pravila. Po domače povedano – tak bolj u izi narod! 

Upoštevajo pravila na cesti?

Vsi upoštevajo vsa pravila. Imajo eno cesto, ki pelje čez Islandijo. Mimogrede, ta cesta je ogrevana. Zaradi vremenskih razmer se je zgodilo, da so bili ljudje več mesecev odsekani od glavnega mesta, tako da je bila težava pri oskrbi s hrano. No, na tej cesti, ki je dokaj ravna, sta se v zadnjem letu zgodili samo 2 prometni nesreči s smrtnim izidom. Ta 2 razbita avta so postavili ob cesto kot spomenik, ki je opomin, da sta ta 2 le naredila nekaj narobe. Vsi se vozijo 90 kilometrov na uro, nihče ne vozi več.

Samo glavno mesto me ni fasciniralo, pravo ribiško, obmorsko mesto. Mogoče sem bila prej negativno presenečena, ker sem pričakovala, da bodo Islandci res en tak čisti narod in sem pričakovala, da ne bom nikjer videla kakšnega papirčka ali cigaretnega ogorka, pa me je malo bolj spominjalo na »Balkan« kot na skandinavske države.

Če gremo na Islandijo, kaj moramo obvezno videti?

Obvezno si je treba pogledati vse te fjorde, črne plaže, njihove glavne slapove, ki jih imajo, kar je res pompozno. Če naštejem le par destinacij, ki so »must see«: Golden circle (Zlati trikotnik, Južna obala, Modra laguna, Sky laguna, slapovi, črna plaža …) 

Rebeka je letela nad Islandijo in tovrstno letenje priporoča vsem

Je pa ena stvar, ki jo toplo priporočam vsakemu. Na prvi pogled zgleda, kot atrakcija za otroke, čeprav temu ni tako. To je Fly over Iceland, kar smo obiskali dvakrat. To je v centru prestolnice in priporočam, da greste najprej sem, potem pa šele naprej po destinaciji. To je ogromen hanger s 5D ekranom. Posedejo te in doživiš virtualni polet čez celotno Islandijo. Narejeno je tako fenomenalno, da ko letiš čez slap, te poškropi voda, ko letiš čez žveplove vrelce, je takšen vonj … Res imaš občutek, da si dejansko tam. Virtualni polet, ki traja 20 minut, je res čudovit. Vsi, ki niso šli in sem jih nagovorila, da gredo, so bili fascinirani in so se mi zahvalili, da so šli. Res neverjetno. Super je to, da kot ti fizično prideš na ledenik, si to že včeraj » videl,« V celoti. Na kraju pa ga vidiš le en del. Dejansko si ga preletel in veš, do kod ta ledenik sega. Tako ti je potem vsaka stvar, ki jo doživiš še bolj pompozna in fascinantna. Ti si včeraj letel čez ta slap in veš, kaj je nad njim. Res je ful dobra stvar in to vsakemu priporočam.

Meni je vedno pomembno, ko potujem, kakšna je hrana. Kakšna je torej hrana na Islandiji in kakšne so cene? Kaj pa pijača?

Draga kot žafran. 4 sendviči in 4 sokovi stanejo 100 evrov. Njihova povprečna plača je x 3 naše, kar pomeni, da so temu primerne tudi cene. To, kar je pri nas 5 evrov, je tam 20 evrov. Spila sem izključno samo en gin tonik in cena je bila 17 evrov. Odločitev je bila, da ga res ne potrebujem. Pri hrani je pestra izbira, imaš vse, karkoli ti srce poželi, je pa treba malo globlje seči v žep.  

• 

• 

• 

Bi rekla, da je Islandija primerno potovanje za družino? Na kaj naj bomo pozorni?

Fajn je, da so otroci stari toliko, da se bodo spomnili tega potovanja. Dobro je tudi, da otrok ni več v vozičku, ker je tako težko na marsikatero lokacijo. Sija je recimo stara 5 let in ni bilo problema s hojo, čeprav smo delali med 30 in 40.000 korakov na dan. Vedno je dobro, da imaš pohodniške čevlje. Vedno tudi samo izključno športna oblačila, da smo si na jasnem. Pozabite na kakšne čeveljčke. Bi verjela, da so šli tudi že z manjšimi otroki, ampak meni se zdi, da je takšna kombinacija, kot sva jo imela midva, 5 in 9-letnice ravno prav. 

Kaj pa sedaj po potovanju, praviš na organizirane izlete?

Meni se je to sedaj izkazalo za top. Top, ker mi ni bilo treba o ničemer razmišljati, ker mi ni bilo treba razmišljati o tem, kam gremo in smo prišli, ker nisem imela nobenih skrbi. Lepo so skrbeli za nas, na avtobusu ni bilo nobenih težav. Ena super ekipa je bila na avtobusu, veliko je bilo heca. Super je bil tudi vodič. Res je bilo brez kakršnihkoli skrbi. 

Kaj bi svetovala za konec našim Nepremagljivim, ki imajo Islandijo na seznamu, da jo enkrat obiščejo?

Islandija mora biti na »bucket listu« vsakega zemljana. Predvsem, ker ko si enkrat tam in se vrneš, se začneš zavedati, kaj je planet zemlja. Tam vidiš, kaj vse je pod nami, česa vse ne vidimo in ne poznamo. Kako je narava res mogočna, na Islandiji vidiš moč narave. Kako smo mi res majhni in kako je res pomembno, da skrbimo za naravo. Samo en vulkan se spomni in se aktivira in nas skoraj izbriše. Ko je Katla na Islandiji, ki ni največji vulkan na svetu, leta 2011 izbruhnila, je bil 2 meseca celotni evropski letalski promet zaprt. Zaradi enega izbruha. Če pa bi izbruhnil največji vulkan na svetu, je rekel vodič, da bi se spremenila celotna svetovna obala. Zanimivost Islandije je tudi ta, da se zaradi izbruhov vulkanov, vsako leto njihova obala malo povečuje … Res si fasciniran nad tem, kaj pomeni mati narava. 

Katera pa je tvoja naslednja destinacija?

Poletni dopust na Zanzibarju.