Prehranska svetovalka Vera Simončič je samo za Nepremagljive pokomentirala nekaj najpogostejših mitov o zdravi, oziroma pravilni prehrani.

Na spletu in na družabnih omrežjih najdemo veliko različnih in velikokrat tudi nasprotujočih si informacij glede tega, kakšen način prehranjevanja naj bi bil najboljši, kaj nam zares škodi, katere diete so najboljše in tako naprej. Kako nastanejo ti miti? Na kaj moramo biti pozorni pri iskanju teh informacij? Kje zares lahko dobimo prave informacije? Spodaj sva s prehransko coachinjo Vero Simončič “obdelali” nekaj najpogostejših trditev na katere smo naletele bodisi na spletu, bodisi v kakšnem pogovoru …

Najbolj zdravo se je prehranjevati vegansko.

Ne drži. Veganska prehrana je lahko zdrava, ne moremo pa trditi, da je najbolj zdrava. Uživanje večinoma nepredelane oz. minimalno predelane hrane naj bo vodilo tudi, če smo vegani. Redno uživanje različnih industrijsko pripravljenih veganskih nadomestkov zagotovo ni zdravo.

Ogljikovi hidrati so bav bav in so slabi za naše telo.

Ne drži. Naše telo potrebuje ogljikove hidrate za energijo. Možgani za svoje delovanje potrebujejo glukozo. Problem nastane, ko je teh ogljikovih hidratov preveč (še posebej v kombinaciji z maščobo) in če so preveč predelani. Če smo športno zelo aktivni, lahko izločanje ogljikovih hidratov prinese več škode kot koristi.

Izdelki z manj maščob so zdravi (npr. jogurti).

Lahko drži. Če je izdelku samo odvzeta maščoba (kot npr. posneto mleko, skuta, jogurt …), potem je tak izdelek manj kaloričen in ima bolj ugodno hranilno sestavo. Še posebej, če želimo izgubiti kakšen kilogram, lahko rečemo, da je za nas bolj zdrav. Pozorni pa moramo biti pri izdelkih, ki sicer vsebujejo manj maščobe, posledično pa vsebujejo več sladkorja in raznih umetnih dodatkov, kar seveda ni zdravo. Ne moremo pa soditi, dokler ne preberemo deklaracije živila oz. njegovih sestavin.

Ko dopolnijo 40 let, se morajo ženske izogibati mlečnim izdelkom.

Ne drži. Mlečnim izdelkom se izogibamo, če nam povzročajo težave, ne glede na starost. 

Če je sladica domača, je bolj zdrava. 

Lahko drži. Če se osredotočimo na sestavine, potem drži. Pri domačih sladicah točno vemo, kaj vsebujejo. V domači kuhinji ne uporabljamo umetnih arom, barvil, ojačevalcev okusa, stabilizatorjev, konzervansov in drugih umetnih dodatkov.

Če pa pogledamo hranilne vrednosti, večje razlike med domačimi in industrijskimi sladicami ni. Vse so bolj ali manj bogate s sladkorjem in maščobo. Tudi, če namesto sladkorja uporabimo med ali suho sadje, namesto moke oreščke, se hranilna vrednost takih sladic ne izboljša. Kalorična vrednost take sladice pa se celo poveča. Kos presne torte, ki ima za osnovo dno iz oreškov, kremo iz avokada, za sladkobo pa uporabimo suho sadje ali med ima več kalorij kot kos klasične torte z rahlim biskvitom in npr. skutno ali jogurtovo kremo. Pa čeprav je prva narejena iz samih »zdravih« sestavin in ne vsebuje sladkorja in moke. 

Najboljši recept za hujšanje je štetje kalorij.

Drži. Če hočemo izgubljati kilograme, moramo zaužiti manj kalorij, kot jih porabimo. Tu ni kakšne velike filozofije. Se pa vse skupaj zaplete, ko iščemo načine, kako to doseči. Štetje kalorij, tehtanje hrane, preračunavanje … je zagotovo uspešen in najboljši način za hujšanje. Vprašanje pa je, ali je za nas primeren? Se ga lahko držimo? Bomo res vse, kar damo v usta najprej stehtali in nato izračunali kalorično vrednost? 

Če bomo kalorični vnos preveč omejile in če ne bomo pazile tudi na kakovost hrane, se nam tudi ta, najboljši način, ne bo obnesel. Vsaj ne na dolgi rok.

Hrana z veliko maščobami je bolj zdrava, na primer trendi prehrana LCHF. 

Ne drži. Ta prehrana je res trendi, a ni čisto nič bolj zdrava kot katerikoli drugi način zdravega prehranjevanja. Imamo posameznike, ki se ob tej dieti počutijo odlično in tiste, ki se ne. LCHF je samo en od načinov prehranjevanja, ki ni nič boljši oz. bolj zdrav od prehrane, ki vsebuje manj maščobe in več ogljikovih hidratov. Če se ob takšni prehrani dobro počutite, če vam je všeč in v njej uživate, potem kar tako naprej. Če pa vse zapisano za vas ne velja, če si ne predstavljate življenja brez testenin ali krompirja, potem pa takšen način prehrane enostavno ni za vas.

Če po 19:00 zvečer ne jem, bom shujšala.

Ne drži. Obrok, ki ga pojemo po sedmi zvečer, ima popolnoma enako kalorij, kot enak obrok, ki ga pojemo ob petih popoldne. Ura obroka na našo težo praktično ne vpliva. Bistveno večji vpliv imata sestava in količina obroka. Lahko po sedmi ne jemo ničesar več, če smo do takrat pojedle preveč, ne bomo shujšale. In obratno. Če je naš vnos hrane kalorično primeren, se zaradi primernega večernega obroka ne bomo zredile.

Gluten nam škodi.

Lahko drži. Gluten nam škodi, če smo nanj občutljivi. Če imamo celiakijo, se ga moramo popolnoma izogibati, saj nam lahko škodi že v sledovih. Izogibanje, za vsak primer, pa pri večini ljudi nima smisla. Včasih je brezglutenski izdelek celo slabša izbira, saj ti izdelki vsebujejo več umetnih dodatkov kot izdelki, ki so tradicionalno narejeni iz navadne moke. Vsekakor pa je dobra ideja, da v svoj jedilnik vključimo tudi jedi iz brezglutenskih žit (ajda, koruza, oves, kvinoja), že zaradi same pestrosti jedilnika. 

Manj obrokov dnevno, pomeni manj kalorij in hitrejše hujšanje.

Lahko drži. Drži pod pogojem, da obroki niso preveč obilni. To je spet od posameznika do posameznika različno. Če ste med obroki preveč lačne, boste zagotovo ob obroku pojedle več, največkrat celo preveč. In če je hrane preveč, tudi če jeste samo enkrat na dan, ne boste shujšale. 

Za konec pa tole. Ne komplicirajte in ne iščite bližnjic. Poskrbite za zadosten vnos beljakovin in sadja ter zelenjave. Večina vaše prehrane naj bo iz nepredelanih živil. Poskrbite še, da dovolj pijete, spite in se gibate ter da se ustrezno spopadate s stresom. To je osnova. Od tu naprej pa so malenkosti, ki za nekatere delujejo za druge pa spet ne.