Obstajajo sorte paradižnika, primerne tako za zasaditev balkonov kot tudi okenskih polic. Viseči balkonski paradižnik je primeren za vzgojo v posodah, koritih in visečih košarah.
Aprila, ko se začne narava vidno prebujati, vse tiste z vrtnarsko žilico začnejo srbeti prsti. Vrtnarije in vrtni centri že ponujajo raznovrstne sadike, pripravljene na sajenje. Med ostalimi najdemo tudi toploljubne rastline, kot so paprika, jajčevci in paradižnik. Teh ne smemo saditi na prosto, dokler ne mine nevarnost spomladanske pozebe, kar je pri nas običajno okoli 15. maja.
Večina vrtnarjev se veseli predvsem paradižnika, ki kraljuje na slovenskih vrtovih. Rastline paradižnika so bujne, košate, visoke in na vrtovih zavzamejo veliko prostora. Kaj pa, če obožujemo paradižnik, a nimamo na voljo vrta, njive ali malega koščka zemlje, kamor bi ga posadili?
Katere sorte so primerne za na balkon?
Na srečo obstajajo sorte paradižnika, primerne tako za zasaditev balkonov kot tudi okenskih polic. V zadnjih letih jih vse lažje najdemo tudi v naših vrtnarijah in vrtnih centrih (tudi semena za vzgojo lastnih sadik).
Viseči balkonski paradižnik je primeren za vzgojo v posodah, koritih in visečih košarah, saj ima za razliko od pokončnega bistveno bolj elastična stebla, ki se pod težo plodov sama obesijo navzdol.
Gre za nizke rastline, omejene z rastjo v višino (velikokrat boste naleteli na izraz determinantni), kar pomeni, da je njihova rast grmičasta in pri določeni višini nehajo rasti, rast pa zaključijo s cvetnim (plodnim) nastavkom.
Višina tega paradižnika po navadi ne preseže pol metra, rastline se prosto povešajo ob koritu navzdol in v osnovi ne potrebujejo opore, čeprav jih lahko gojimo tudi ob količkih za bolj grmičast videz.
Teh sort ni treba obrezovati, ravno tako ne redčimo njihovih zalistnikov (dodatnih poganjkov, ki se pojavljajo za listi). Tako zagotovimo bolj košate rastline, ki so lep nadomestek za balkonsko cvetje, saj so z bujnim zelenjem, množico rumenih cvetov in raznobarvnimi plodi zelo dekorativne.
So lep nadomestek za balkonsko cvetje, saj so z bujnim zelenjem, množico rumenih cvetov in raznobarvnimi plodi zelo dekorativne.
Obstaja tudi pritlikava (dwarf) sorta paradižnika, ki je po rasti precej nizka in večinoma ne preseže višine 40 centimetrov, v nekaterih primerih je tudi veliko nižja. Steblo je pri tej sorti zelo čvrsto in debelo, zato se podpira samo in ne potrebuje močne opore, razen na vrhuncu sezone, ko so rastline obložene s plodovi. Stranskih poganjkov ne trgamo, saj nosijo množico plodov. Rastline imajo robustne, nekoliko nagrbančene in zelo debele liste. Zaradi svoje majhnosti in praktičnosti so te sorte primerne za vzgojo v posodah, gojimo jih lahko predvsem tam, kjer nam kronično primanjkuje prostora, lahko tudi na okenskih policah.
Če se že odločimo, da bi na balkon vseeno radi posadili visoko (indeterminantno) sorto paradižnika, se odločimo za tisto z manjšimi plodovi (češnjevec), ki mora imeti zadostno oporo in precej veliko posodo. V tem primeru vzamemo v zakup, da bomo rastlino tudi redno obtrgavali in privezovali.
Kako vzdržujemo balkonski paradižnik?
Ker balkonske paradižnike sadimo v močno omejen prostor (korito, obešanka ali posoda), potrebujejo dobro odcedno, a s hranili bogato zemljo. To lahko zagotovimo z mešanico namenskega substrata za vzgojo zelenjave in komposta ali drugo obliko dolgo delujočega gnojila (bio peleti).
Velikost posode je odvisna od končne velikosti rastline, načeloma pa velja, da za eno rastlino zadostuje posoda z globino in premerom najmanj 20 cm. V korito, široko 60 cm, lahko tako posadimo dve do tri rastline. Večja je posoda, bolj bujno bodo rastline rasle.
Ker paradižnik rad raste v družbi drugih rastlin, lahko v isto posodo zasadimo še kakšno cvetlico ali zelišče. Po mojih izkušnjah najlepše uspeva ob žametnicah in baziliki, ta kombinacija pa je tudi čudovita na pogled.
Korita in posode postavimo na čim bolj sončno mesto, idealna je jugovzhodna lega. Če rastline nimajo dovolj sončne svetlobe, bodo sicer bujno rastle, a cvetov in plodov na njih ne bo ravno veliko.
Tako kot balkonsko cvetje moramo tudi paradižnik v loncih redno zalivati, med enim in drugim zalivanjem pa naj se zemlja skoraj popolnoma izsuši, da ne pride do gnitja korenin. Za dognojevanje uporabimo namensko gnojilo za plodovke, raztopljeno v vodi za zalivanje, dognojujemo pa na dva do tri tedne, predvsem v času cvetenja in dozorevanja plodov, ko rastlina potrebuje največ hranil.
Z balkonskimi rastlinami imamo po navadi veliko dela, a prednost balkonskih paradižnikov pred balkonskim cvetjem je, da smo na koncu nagrajeni z okusnimi plodovi!
Lepo urejen balkon, ki nam hkrati ponuja obilico okusnega paradižnika, nam bo zagotovo predstavljal vsakodnevno sprostitev, saj si bomo lahko na njem po stresnem delovnem dnevu znova napolnili baterije.
Foto: Iva Graša
