Prav vsi si želimo imeti sijoč nasmeh, lepe in čiste zobe ter zdrave dlesni. Žal pa se marsikdo spopada s kariesom, parodontalno boleznijo, zobnim kamnom, slabim zadahom in celo izgubo zob.

Še več. Statistično gledano ima 99 odstotkov ljudi v Sloveniji karies, med njimi je visok odstotek odraslih. Njihovi zobje so polni lukenj in zobnega plaka. To so posledice pomanjkljive zobne higiene in nerednega obiskovanja zobozdravnika. Slednji poudarjajo, da nezdrave bakterije ne vplivajo zgolj na zobe in dlesni ter estetski videz, temveč tudi na bolezni srca, infarkt in razvijanje sladkorne bolezni. Ste vedeli, da si le 10 odstotkov Slovencev dobro umiva zobe? Kako je z uporabo ustne vode in zobne nitke? Kako kava in obarvane pijače vplivajo na barvo zob? Kdaj je čas za obisk zobozdravnika, tudi če se nam zdi, da je vse v najlepšem redu? Na vsa ta vprašanja in druge dileme, povezane z ustno higieno, je odgovarjala diplomirana ustna higieničarka Ula Bajuk iz Dentalnega centra Tatalovič.

Ali je za ustni zadah krivo zgolj nepravilno ali premalo ščetkanja zob?

Na ustni zadah vplivajo obloge na jeziku, neočiščeni medzobni prostori, dnevna hidracija, lahko pa je zadah iz želodca posledica gastritisa, refluksa itd.

Katere so največje napake pri umivanju zob?

Prepričanje, da bo trda zobna ščetka odstranila več kamna kot mehka, je zmotno in je ena izmed napak. Napaka je tudi, da ljudje med ščetkanjem močno pritiskajo, saj so prepričani, da bodo s tem hitreje odstranili več oblog. Napačno je tudi razmišljanje, da bodo z zobno pasto odstranili več oblog, saj se ta peni prav tako kot milo, ki odstranjuje madeže. 

Kateri so razlogi za krvavenje dlesni in kako jih preprečiti?

Vnetje dlesni (gingivitis) povzroča krvavenje dlesni, kar pomeni, da ga preprečimo z redno in ustrezno ustno higieno. 

Kakšno je pravilno ščetkanje zob in kako pogosto ter dolgo si moramo zobe ščetkati? Kako močno ali nežno moramo to početi?

Najbolj ustrezno ščetkanje je krožno ščetkanje, ko so ščetine ščetke obrnjene pod kotom 45 stopinj navznoter proti dlesni. Pol ščetin naj zajema zob, druga polovica dlesni. S takšnim ščetkanjem odstranimo obloge na zobu in v sulkusu (v zobnem žepu oz. prostoru med dlesnijo in zobom), sproti pa zmasiramo dlesni, s tem pospešimo prekrvitev in povečamo njihovo prožnost, kar preprečuje odmik dlesni od zoba – recesije. 

Kako je z uporabo ustne vodice? Ali res lahko zabarva zobe? 

Ustno vodico uporabljamo ob težavah z dlesnimi (vnetjih, po kirurških posegih) po navodilih zobozdravnika/ustnega higienika, saj CHX (klorheksidin) pomaga pri celjenju dlesni. Pomembno je, da se uporablja primerna koncentracija CHX, poleg tega ustna vodica ne sme vsebovati alkohola, saj zavira celjenje dlesni in izsušuje ustno sluznico. Za svež zadah ne uporabljamo ustne vodice. Ob dolgotrajnejši uporabi visokokoncentrirane ustne vodice se pojavijo zabarvanja. 

Zakaj in kako pogosto si moramo nitkati zobe? Kakšno nitko izbrati?

Nitkanje zob je priporočljivo enkrat dnevno, predvsem zvečer, da se bakterije v medzobnih prostorih ponoči ne širijo in ne škodijo sklenini. Nitka se zobe, kjer je močan medsebojni stik s sosednjimi zobmi. Kjer je več prostora, nitkanje ni smiselno. Izbira nitke ni tako pomembna, kot je pravilni postopek nitkanja, saj se ob nepravilni uporabi nitke lahko naredi veliko škode. 

Kako vemo, kakšna zobna ščetka je primerna za nas? Kaj lahko povzroči nepravilna izbira zobne ščetke?

Novejše smernice izbire zobne ščetke nas usmerjajo k uporabi mehke zobne ščetke, saj so ščetine tanjše, bolj prožne in nam omogočajo lažje gibanje po zobeh. Pomembno je, da je glava zobne ščetke majhna, da z njo dosežemo vsa oz. čim več mest v ustih in da nas ne draži. Pomembno je tudi, da med ščetkanjem ne pritiskamo. Z mehko zobno ščetko imamo večji nadzor, saj začnejo ščetine ‘cveteti’. Nepravilna izbira zobne ščetke lahko povzroči recesije (odmike) dlesni. 

Ali ročna zobna ščetka zadošča za nego zob ali je boljša električna krtačka?

S pravilno tehniko ščetkanja z ročno zobno ščetko dosežemo zadovoljivo nego zob. Zaradi tega ni toliko pomembno, ali je zobna ščetka električna ali ročna, temveč je odločilno, kako ščetkamo in kolikokrat dnevno. Z električno zobno ščetko dosežemo, da so zobje očiščeni hitreje in z manj truda, vendar je pomembno spomniti, da električna zobna ščetka ne bo opravila vsega namesto nas.

Kakšno zobno pasto naj uporabljamo?

Priporočljiva je zobna pasta s fluoridi, sploh pri otrocih, ki pojejo več sladkarij in enostavnih ogljikovih hidratov. Fluoridi v zobni pasti na sklenini naredijo zaščito in pomagajo pri obnovi le-te. 

Kako pogosto si moramo odstranjevati zobni kamen in ali prepogosto odstranjevanje lahko zobe oz. sklenino tudi poškoduje?

Zobni kamen je priporočljivo odstranjevati enkrat letno, če v ustih ni težav, torej so zobje in dlesni zdravi. Če so težave, poglobljene globine sondiranja, se higienska oz. vzdrževalna faza izvaja pogosteje. 

Kako preprečimo nastanek kariesa?

Nastanek kariesa lahko preprečimo z ustrezno ustno higieno in rednimi kontrolami pri osebnemu zobozdravniku. 

Pogosta nadloga je tudi kolonizacija bakterij, ki obarvajo zobe s črnimi madeži. Zakaj prihaja do tega in kako to preprečiti, odstraniti?

Izvora oziroma vzroka za nastanek/pojav teh bakterij ne poznamo v celoti. Dokazano pa je, da se te madeži pojavijo zaradi pH sline, in sicer praviloma v primeru preveč bazične sline. Z ustrezno prehrano lahko uravnovesimo pH sline. Madeži naj bi bili tudi indikatorji, da v ustih ni karioznih lezij, vendar to ne velja vedno. Bakterije najlažje odstranimo s peskanjem, ki za zobe ni škodljivo in s tem ne uničujemo sklenine, če se postopka ne izvajamo prepogosto.

Kako lahko slaba ustna higiena škoduje zdravju?

Ustna higiena močno vpliva na celostno zdravje. Ljudje imajo zaradi slabe ustne higiene slab zadah, prav tako zato pogosteje nastaja karies, kar lahko povzroči vnetni proces na korenini. Bakterije se tako lahko širijo po celotnem telesu, saj pridejo v krvni obtok. Ljudje imajo lahko zaradi kariesa črne zobe, začnejo izgubljati zobe, izgubijo samozavest, padejo v depresijo, saj se posledično začnejo zanemarjati. 

Ali tudi neustrezna prehrana in pijača vplivata na večjo občutljivost zob?

Prehrana lahko močno vpliva na zobe. Ob pogostem uživanju gaziranih pijač in kislega sadja lahko pride do raztapljanja površine zob (erozije). Prav tako pride do tega pri ljudeh, ki uživajo samo presno hrano, surovo sadje/zelenjavo. Prav tako veliko škodo na zobeh povzročajo sladkarije in enostavni ogljikovi hidrati, saj pospešijo razvoj kariesa. 

Zakaj prihaja do skelenja zob in kako ga preprečiti? 

Do skelenja zob največkrat pride zaradi poškodbe sklenine ali odmika dlesni od zobne krone, kar predstavlja recesijo dlesni.

Kako pogosto oz. redno je smiselno obiskovati zobozdravnika?

Kontrole pri zobozdravniku so priporočljive enkrat do dvakrat letno.