Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjih letih močno naraslo število alergikov. Statistika kaže, da se s senenim nahodom spopada vsaka peta ženska, najbolj obremenjena pa je starostna skupina od 30 do 40 let.

V starosti se naš imunski sistem začne odzivati šibkeje, kar pomeni, da težave v starostni skupini 60 do 70 let močno upadejo. Kljub izogibanju cvetnemu prahu nekaj tednov ali mesecev v pomladnem času pa je mnogo ljudi, ki trpijo za sezonskim senenim nahodom oz. alergijskim rinitisom, povsem odvisnih od zdravil, predvsem antihistaminikov, spremljajo pa ga tudi težave s spanjem, manjša zbranost in storilnost, kar jim zmanjšuje kakovost življenja. 

Če se simptomi in znaki pojavljajo vse leto, trpimo za celoletnim alergijskim rinitisom ali senenim nahodom, sicer pa govorimo o sezonskem. Vzrok za alergijsko reakcijo je v slednjem primeru pelod, pri celoletnem obolenju pa lahko tudi pršice, živalska dlaka, plesni … Posebno neprijetno je, da se temu pogosto pridruži tudi alergija na hrano, na primer na semena ali oreščke. Alergijske bolezni dihal namreč povzroči preobčutljivost za snovi iz okolja, ki jih vdihnemo. Alergijska reakcija je posledica napake v delovanju imunskega sistema, ki običajno neškodljive povzročitelje prepozna kot grožnjo in se začne boriti proti njim. Pri tem so prizadete zgornje dihalne poti – nos, obnosne votline ali spodnje – bronhiji, pljuča, največkrat pa celotna dihala. Kadar vnetje prizadene očesno veznico, se pojavijo rdečina, srbenje in solzenje.

Veznica lahko tudi oteče. Pri prizadetosti nosne sluznice se nos zaradi otekline zamaši, pojavijo se srbenje nosu, obilen voden izcedek in pogosto kihanje. Pri približno polovici bolnikov s senenim nahodom se alergijsko vnetje razširi tudi na spodnja dihala, kar lahko povzroči nastanek astme ali poslabšanje že obstoječe. Simptomi pridružene astme so oteženo dihanje v mirovanju ali med telesnim naporom, suh, dražeč kašelj in piskanje v prsnem košu. Pri simptomih si lahko pomagamo s tabletami, razpršilom za nos in kapljicami za oči, ki pomagajo ublažiti težave s sluznico in zamašenim nosom. 

Sezonski alergijski rinitis

Sezonski alergijski rinitis (alergijski nahod ali seneni nahod) se pojavi, ko je v zraku veliko peloda. Ko pride telo v stik z alergenom, se namreč sprosti histamin, ki povzroči težave. Večje tveganje za pojav senenega nahoda imajo moški, prvorojenci, otroci, rojeni med sezono cvetenja, otroci, ki so se v zgodnjem otroštvu zdravili z antibiotiki, ljudje, ki imajo v družinski anamnezi alergijske bolezni, tisti s šibkim imunskim sistemom, bolniki z astmo in kroničnim bronhitisom ter tisti z odstranjenimi mandlji.

Čeprav nahod nastane zaradi vnetja nosne sluznice, ga ne gre zamenjevati s prehladom, čeprav klinična slika precej spominja nanj. Kadar vnetje povzročijo virusi, namreč govorimo o prehladu, ko pa je vnetje posledica odziva na alergen, pa o alergijskem nahodu. Pomembna razlika med njim je tudi, da prehlad ne traja več kot teden dni, seneni nahod pa lahko tudi več mesecev in se pojavlja vsako leto v istem obdobju, v času cvetenja rastline, na cvetni prah katere je bolnik preobčutljiv. 

Sezonski alergijski rinitis povzroča pelod vetrocvetnih dreves, trav in travnih zeli, različnih vrst žita in grmovnic. Delci, ki potujejo po zraku, so veliki približno 0,05 mm, zato jih s prostim očesom ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča, toda že tam začnejo povzročati težave. Pelod vetrocvetk je najbolj alergen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk pa prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni dosti, toda kadar se oprime prašnih delcev, ga najdemo v zraku precej tudi zunaj sezone cvetenja. Večja je koncentracija peloda v zraku, močnejši so seveda simptomi bolezni, torej so najhujši med najmočnejšim cvetenjem. 

Poleg tega je koncentracija peloda v zraku večja zjutraj, v sončnem in vetrovnem vremenu. V takih vremenskih razmerah ga namreč veter raznese kilometre daleč. Ob začetku in koncu obdobja cvetenja ter v vlažnem in deževnem vremenu pa je koncentracija peloda v zraku veliko manjša. Na srečo pelod okrasnih rastlin in rastlin, ki se oprašujejo z žuželkami, po navadi ne povzroča alergijskih težav, ker ga je v zraku zelo malo.

Kdaj je v zraku največja koncentracija peloda 

Februarja in marca cvetita jelša, leska, marca in aprila vrba, breza, forzitia, aprila gaber, topol, jesen, aprila in maja hrast in kostanj, maja bukev, maja, junija, julija trave, bor, trpotec in španski bezeg, junija rž, avgusta kopriva, avgusta in septembra pelin in septembra ambrozija.

Znaki senenega nahoda

Kihanje (desetkrat do tridesetkrat zaporedoma), smrkanje, vodeni izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha, kašelj, rdečica in izpuščaji na koži. Te simptomi trajajo, dokler je pacient izpostavljen cvetnemu prahu, še posebno hudo pa je tistim, ki so alergični na več vrst cvetnega prahu. Razmeroma visok odstotek bolnikov prav tako toži o težavah pri dihanju. Pri večletnem senenem nahodu se pri tretjini pacientov začnejo težave tudi v nižjih dihalnih poteh.

Sezonski alergijski rinitis lahko namreč poteka skupaj z drugimi alergijskimi boleznimi (astma, atopijski dermatitis). Vsak četrti bolnik, ki je preobčutljiv za pelode, se hkrati spopada z vnetjem obnosnih votlin (sinusitis), veliko jih ima težave z vnetjem srednjega ušesa ali spalno apnejo. Obstaja tudi nevarnost, da se bolezen razvije v bronhialno astmo, saj je pri odraslih pacientih z alergijskim rinitisom stopnja tveganja za to občutno višja kot pri zdravih ljudeh. Raziskave kažejo, da ima kar 80 odstotkov astmatikov tudi alergijski rinitis. Poleg alergijskega rinitisa ima bolnik po navadi tudi alergijski konjunktivitis, pri katerem poteka alergijska reakcija na očesni veznici. 

Pri senenem nahodu telesna temperatura praviloma ni povišana. Bolezen pa spremljajo tudi splošni simptomi: utrujenost, splošno slabo počutje, motnje koncentracije in razpoloženja. Rezultati raziskav kažejo tudi, da se pri bolnikih s senenim nahodom pogosteje razvijeta depresija in tesnobnost. 

Alergijski konjunktivitis – vnetje očesne veznice pa se pojavi, ko alergeni, za katere smo občutljivi, pridejo v stik s površino očesa in na mestu dotika se začne imunska reakcija. Opazili bomo vnetje na notranji strani vek, ki ga je povzročilo lokalno izločanje kemičnih snovi. Te delujejo na živce in krvne žilice, kar se kaže kot srbenje v očeh, solzenje, rdeče oči, otekanje vek. 

Zdravljenje alergijskega rinitisa

Najbolj preprost in zanesljiv način za preprečevanje alergijskega rinitisa jeizogibanje alergenom. Toda pri alergiji na hrano je to mnogo lažje upoštevati kot pri alergiji na pelode, saj je teh alergenov okoli 12.000 vrst in se jim je skoraj nemogoče izogniti.  Zato se zdravnik odloči za zdravljenje s farmakološkimi pripravki, ki jih izbere glede na intenzivnost rinitisa in izstopajoče simptome. To so lahko kapljice in nosna pršila, antihistaminiki, fiziološka raztopina … Toda zdravila vplivajo samo na simptome. Zavirajo delovanje histamina in s tem zmanjšujejo rdečico, srbenje in nabrekanje nosne sluznice, toda ker ne odpravljajo vzrokov, se začarani krog ponavlja.

Če izogibanje alergenom in zdravila ne pomagajo, lahko zdravnik predpiše tudi specifično imunoterapijo proti alergiji za določen alergen. Poznamo jo že okoli sto let. Pri tem se v telo v manjših odmerkih uvaja alergen, stopnjo vnosa pa počasi zvišujemo v dobi tri do pet let, da se imunski sistem navadi na alergen. Seveda pa moramo pred tem s krvnimi preiskavami točno prepoznati tistega, ki povzroča težave. Sledijo kožni testi, pri katerih se alergen nanese na notranjo stran podlakti in opazuje, ali je prišlo do alergijske reakcije ali ne. Idealni čas za to terapijo so zimski meseci, ko v zraku še ni pelodov. Uspešnost zdravljenja alergije na pelode pa naj bi znašala 90 odstotkov.

Alternativna možnost je tudi bioresonančna terapija, pri kateri v telo ne vnesemo manjšega odmerka snovi, ampak njegovo frekvenco. Pomembno pa je, da v času odpravljanja alergije na določen alergen ne pridemo dodatno v stik z njim, saj to sproži silovito imunsko reakcijo. Posledice senenega nahoda pa lahko ublažimo tudi z akupunkturo ter probiotično kuro. 

Kako si lahko pomagamo sami?

• Ob lepem, vetrovnem vremenu se ne zadržujte dolgo na prostem. Za manjšo rdečico okoli oči nosite sončna očala.
• V času cvetenja dreves, na pelode katerih ste alergični, se raje ukvarjajte s športom v notranjih prostorih. 
• Prostore stanovanja zračite po dežju, saj spere pelode iz zraka.
• Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta. V avtu si lahko namestite tudi filter proti pelodom, ki ga enkrat letno zamenjate.
• Pred spanjem si umijte lase.
• Perila in posteljnine ne zračite na prostem.
• V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah, med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda. 
• Izogibajte se piknikom in sprehodom v naravi. Na sprehod pojdite po dežju. 
• Ko pridete domov, se preoblecite. 
• Zavedajte se, da nekaj zunanjih dejavnikov lahko sproži ali poslabša seneni nahod: cigaretni dim, kemikalije, mraz, vlaga, onesnažen zrak, veter, lak za lase, parfumi, dim, hlapi …
• Namesto zračenja raje uporabljajte klimo oz. razvlaževalnik zraka s HEPA-filtrom.