Pokojninska vrzel med ženskami in moškimi je pereč problem tako v Sloveniji kot v državah EU. Projekti, ki se izvajajo na tem področju pa nakazujejo, da lahko k zmanjševanju vrzeli pomembno pripomore tudi sprejemanje informiranih odločitev skozi celotno življenje. Zakaj je pomembno, da o upokojitvi razmišljamo pravočasno? 

Drage nepremagljive, na našem spletnem mestu načeloma sporočil za javnost ne objavljamo, tokrat pa smo naredile izjemo, saj se nam zdi tema, ki je spodaj, pomembna za vse nas. Čeprav se zdi “penzija” daleč, pa vse vemo, kako hitro teče čas … Poleg tega pa smo se zdrznile ob podatku, da imamo ženske v Sloveniji za 16 odstotkov manjšo povprečno pokojnino kot moški. Vabljene k branju!

O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala

Projekt Moje delo.Moja pokojnina opozarja na pokojninsko vrzel med spoloma in izvaja dejavnosti, namenjene izboljšanju znanja in ozaveščanju o temeljnih dejavnikih oziroma vzrokih zanjo. Slovenske in tuje strokovnjakinje in strokovnjaki so se na seminarju »O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala« pogovarjali o trenutnem stanju na področju upokojevanja ter predstavili ekonomski in sociološki pogled na pokojninsko vrzel med ženskami in moškimi. Predstavili so tudi izbrane primere obravnavanja problema pokojninske vrzeli med spoloma v drugih državah Evropske unije. 

Ženske zaslužijo manj

Plačna vrzel v EU ni zanemarljiva, ženske namreč v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Slovenija ima z 9 odstotki eno nižjih vrzeli v povprečnih plačah ženskih in moških, pokojninska vrzel pa znaša 16 odstotkov.

Neenakost med spoloma

Dr. Nataša Kump, raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je predstavila izsledke raziskave  Analiza vzrokov pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi v Sloveniji. Ti kažejo, da imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški, to pa je odraz nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj, obdobij brezposelnosti ter dela s krajšim delovnim časom. Ženske pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Današnje mlajše generacije žensk bi lahko bile ob upokojevanju v bolj neenakem položaju kot enako stari moški.

Opozorila je, da so na zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma pozitivno vplivale pretekle spremembe pokojninske zakonodaje, ki so izenačile pogoje za upokojevanje med moškimi in ženskami ter tako odpravile zgodnejše upokojevanje žensk in zato posledično nižje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi. Dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je izpostavil, da je v okviru pokojninskega sistema potrebno posebno pozornost nameniti prav enakosti med spoloma, ki zadeva predvsem neenakomerno delitev neplačanega dela. 

Ženske pogosteje na skrajšan delovni čas

Kot je izpostavila Maruša Gorišek iz Inštituta za razvojne in strateške analize je stanje sicer drugačno, kot je bilo pred desetletji, še vedno pa so prisotne razlike med ženskami in moškimi glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti. Skrb in vzgoja otrok sta še vedno v večji meri na strani žensk, se posledično tudi pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom, ki jim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa vpliva tudi na višino plače in nenazadnje pokojnine. 

Za odpravljanje pokojninske vrzeli je ključno:

• zmanjševanje razlik med ženskami in moškimi na trgu dela
• zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje
• upoštevanje vidika spola v pokojninskih reformah

Nerazumevanje pokojninskih pravic

Anketiranke in anketiranci na podlagi rezultatov mnenjskega vprašalnika pokojninski sistem ocenjujejo kot precej zapleten, pogrešajo tudi več informacij o pokojninskem sistemu in postopku upokojevanja za sprejemanje relevantnih odločitev. Po mnenju anketirank in anketirancev na čim prejšnje upokojevanje najbolj vpliva zdravstveno stanje oziroma bolezen, na čim kasnejše pa finančno stanje, na primer odplačevanje kredita, če je predvidena pokojnina bistveno nižja od trenutnih prejemkov in če uživamo v svojem delu.  

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razvija podatkovno skladišče, v katerem bodo zbrane opisne in napovedne analize. Posledično bodo z njim zagotovili boljšo preglednost in informiranost o pokojninskem sistemu. Pripravlja se tudi pokojninski spletni kalkulator. Ta bo temeljil na individualnih podatkih osebe, ki se bo v informacijski sistem zavoda prijavila z digitalnim potrdilom.

Besedilo je pripravila Nuša Jezeršek