Ljudje veliko noč po svetu praznujejo zelo različno. Danes vam predstavljamo nekaj najbolj edinstvenih obredov, ki spremljajo ta pomladni praznik.

Če ste veliko noč vedno praznovali na enak način, si težko predstavljate, da so tradicije tega praznika drugje drugačne. In čeprav so bolj zahodnjaški običaji, kot sta okraševanje velikonočnih jajc in sledenje velikonočnemu zajčku, vsekakor zelo zabavni, so ti običaji le vrh ledene gore, ko gre za različne načine praznovanja velike noči po vsem svetu. Po svetu je veliko edinstvenih velikonočnih običajev, od verskih obredov do zabavnih in nenavadnih vsakoletnih dejavnosti, ki imajo svoj izvor že v zgodovini.

Tudi ta praznik vse bolj skomercializiran

Čeprav se je praznik sčasoma precej skomercializiral, je pravi razlog praznika krščanska vera in Jezusovo vstajenje. Čeprav niso vsi ljudje, ki praznujejo veliko noč, verni, ni težko razumeti, da ima veliki teden pogosto večjo vlogo pri tem, kako druge države praznujejo veliko noč, cvetno nedeljo, pepelnično sredo in praznik velike noči kot celoto.

Po svetu se praznuje zelo različno

Spoznavanje tega, kako ljudje v drugih krajih razmišljajo o veliki noči, ni le zanimivo. To je tudi dober način, da se počutite povezane z drugimi kulturami in skupnostmi, ki se razlikujejo od vaše lastne. Morda v spomladanskem času ne počnete istih stvari, ko gre za cerkev, okraske ali hrano, a če praznujete tudi veliko noč, potem je to nekaj, kar vam je skupno. 

Tukaj je 13 zanimivih in pomenljivih velikonočnih običajev z vsega sveta, od uživanja čokoladnih velikonočnih bilbijev v Avstraliji do preoblačenja v čarovnice na Finskem.

1. SPUŠČANJE DOMA IZDELANIH ZMAJEV

Praznovanje velike noči je na čudovitem britanskem otoku Bermudi vikend zadeva. Praznovanje se začne s festivalom z zmaji na veliki petek, na katerem uživajo tako domačini kot obiskovalci. Ljudje, ki želijo praznovati, pridejo na plažo Horseshoe Bay, da pokažejo in spustijo svoje doma izdelane zmaje, pogosto z drznimi, živo obarvanimi geometrijskimi vzorci. Čeprav Bermudijci izdelujejo zmaje različnih oblik in velikosti, je večina šesterokotnih ali osemkotnih in uporablja križni del konstrukcije. Tekmuje se v več kategorijah, med drugim v kategoriji, najboljši tradicionalni bermudski zmaj, najbolj inovativna zasnova, in mnogih drugih. Zgodba pravi, da je lokalni učitelj v nedeljski šoli, ki je razlagal Kristusov vnebohod, spustil zmaja, ki je bil videti kot Jezus, da bi učenci lažje razumeli, in tako se je rodila zgoraj opisana tradicija. Ves konec tedna ljudje jedo tudi ribe polenovke in tradicionalne vroče žemljice. Na velikonočno nedeljo se Bermudijci udeležijo bogoslužja ob sončnem vzhodu na različnih plažah po otoku.

2. USTVARJANJE BARVITIH PREPROG NA PROSTEM

Antigva na jugu Gvatemale ves veliki teden prekriva svoje ulice s pisanimi preprogami in se tako pripravlja na procesijo na veliki petek. Dolge preproge so narejene iz cvetja, barvne žagovine, sadja, zelenjave in peska. Na njih so pogosto upodobljeni prizori, ki so pomembni za umetnike, ki jih izdelujejo, od religije do majevskih tradicij, narave in gvatemalske zgodovine. Nekatere so dolge tudi kilometer, umetniki pa jih s pomočjo šablon hitro sestavijo. Dan pred procesijo na veliki petek imajo namreč le 24 ur časa, da ustvarijo svoje umetnine.

3. ČOKOLADNI VELIKONOČNI BILBIJI

Leta 1991 je organizacija Rabbit-Free Australia začela kampanjo, da bi velikonočnega zajčka zamenjali z velikonočnim bilbijem. Bilbi je veliki dolgouhi jazbec vrečar, ki sicer nekoliko spominja na zajca. Zakaj zamenjava? V Avstraliji velja, da so zajci škodljivci, saj uničujejo pridelke in zemljo. Tako zdaj podjetja za veliko noč izdelujejo čokoladne bilbije, izkupiček pa je namenjen ogroženim živalim.

4. DRUŽENJE OB OGNJEMETIH

V italijanskih Firencah domačini praznujejo 350 let staro velikonočno tradicijo, znano kot Scoppio del Carro ali “eksplozija voza”. Ljudje v pisanih kostumih iz 15. stoletja po ulicah mesta vozijo okrašen voz, napolnjen z ognjemetom, nato pa se ustavijo pred katedralo Duomo. Nadškof v Firencah nato med velikonočno mašo prižge vžigalno vrvico, ki vodi do voza in sproži živahen ognjemet. Po podatkih Visit Florence ta običaj izvira iz prve križarske vojne in naj bi zagotovil dobro letino.

Velikonočna praznovanja v Mehiki se razlikujejo po pokrajinah in trajajo dva tedna: teden pred veliko nočjo in teden po njej. Ena od mehiških tradicij, ki se odvija na veliko soboto, je blagoslovljenje Jude, pri katerem ogromne papirnate figure Jude Iškarijota napolnijo z ognjemetom in jih razstrelijo za gledalce na lokalnih trgih.

5. OBLAČENJE V KOSTUME

Otroci na Finskem, zlasti majhne deklice, se tradicionalno preoblačijo v velikonočne čarovnice, ki nosijo pisana oblačila z naslikanimi pegami na licih. Na cvetno nedeljo na vzhodu Finske in veliko soboto na zahodu Finske male čarovnice hodijo od vrat do vrat s šopki vrbovih vejic, okrašenih s pisanim perjem, in krep papirjem. Za odganjanje zlih duhov izrečejo blagoslov v rimah, otroci pa v zameno pogosto dobijo čokoladno jajce.

Na veliki četrtek se v srednjeveškem mestu Verges v Španiji odvija tradicionalni ples smrti (dansa de la mort). Da bi uprizorili prizore iz pasijona, se vsi oblečejo v kostume okostnjakov in se sprehodijo po ulicah. Procesija se konča s strašljivimi okostnjaki, ki nosijo škatle s pepelom. Mračni ples se začne ob polnoči in traja tri ure do zgodnjega jutra.

V Prizzi na Siciliji pa Abballu de daivuli predstavljajo hudiče domačini, ki nosijo strašljive maske iz cinka in so oblečeni v rdeča oblačila. Oblečeni v kostume nadlegujejo čim več “duš” (kar v resnici pomeni, da jih prisilijo, da plačajo pijačo) pred popoldnevom, ko Devica Marija in vstali Kristus rešita dan. To jima uspet tako, da z angeli pošljeta hudiče stran.

6. VELIKI LOV NA VELIKONOČNEGA ZAJČKA

Med vsakoletnim velikim lovom na velikonočnega zajčka na Novi Zelandiji se v Alexandri, mestu v okrožju Central Otago, zbere na stotine lovcev, ki lovijo zajce – dobesedno. Vendar ima ta tradicija poseben razlog. Cilj je zmanjšati populacijo zajcev, ki so tujerodna vrsta in negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost okolja. Tudi tukaj zajci veljajo za škodljivce in povzročajo težave na kmetijah v regiji.

7. VELIKANSKA OMLETA

Če se na velikonočni ponedeljek nahajate v južnofrancoskem mestu Haux, ne pozabite na vilice. Vsako leto na glavnem trgu mesta postrežejo z velikansko omleto. In ko rečemo orjaška, mislimo res orjaška. Omleta vsebuje več kot 15.000 jajc in nahrani do 1.000 ljudi. Legenda pravi, da sta se Napoleon in njegova vojska, ko so potovali po južni Franciji, ustavili v majhnem mestu in jedli omlete. Napoleonu so bile tako všeč, da je meščanom ukazal, naj zberejo jajca in naslednji dan pripravijo velikansko omleto za njegovo vojsko.

 8. POLIVANJE VODE

Na grškem otoku Krfu se na veliko soboto zjutraj odvija tradicionalno “metanje lonca”. Ljudje skozi okna mečejo lonce, ponve in drugo glineno posodo, pogosto napolnjeno z vodo, in jih razbijejo na ulici. Nekateri pravijo, da ta običaj izvira od Benečanov, ki so na novo leto metali vse stare predmete. Drugi menijo, da metanje loncev pozdravlja pomlad, saj simbolizira nove pridelke, ki bodo zbrani v novih loncih.

Na Poljskem je polivanje drug drugega z vodo velikonočna tradicija, imenovana Śmigus-dyngus oziroma mokri ponedeljek. Na velikonočni ponedeljek se ljudje poskušajo zaliti z vedri vode, brizgalkami ali čim drugim, kar jim pride pod roke. Legenda pravi, da se bodo dekleta, ki se na mokri ponedeljek namočijo, v letu dni poročila.

Na velikonočni ponedeljek, ki je znan tudi kot “mokri ponedeljek”, se na Madžarskem izvaja priljubljena velikonočna tradicija “škropljenje”. Fantje dekleta igrivo poškropijo s parfumom ali parfumirano vodo, potem ko dobijo njihovo dovoljenje za to. Včasih so mladi moški mladim ženskam po glavi polili vodo iz vedra, zdaj pa jih poškropijo s parfumom, kolonjsko vodo ali samo navadno vodo in prosijo za poljub. Včasih so ljudje verjeli, da ima voda čistilni, zdravilni in učinek plodnosti.

9. OKRASITEV BIČEV IZ VRBOVIH VEJ

Češki fantje na velikonočni ponedeljek v posebno edinstveni tradiciji na biče iz vrbovih vej vežejo trakove in nežno “šibajo” dekleta, da bi jim zaželeli veliko sreče in zdravja. Čeprav se nekatere Čehinje s to tradicijo ne strinjajo, druge pravijo, da je to pomemben del njihove folklore in kulture.

10. BRANJE KRIMINALNIH ROMANOV

Po podatkih Visit Norway je velika noč v tej državi priljubljen čas za udobno namestitev v koči, smučanje in branje kriminalnih romanov (ali gledanje kriminalnih oddaj na televiziji). Tradicija naj bi se začela leta 1923, ko je neka knjižna založba na prvih straneh časopisov promovirala svoj novi kriminalni roman. Oglasi so tako zelo spominjali na novice, da ljudje niso vedeli, da gre za oglaševalski trik, zato so bili deležni velike pozornosti. Tako se je rodila tradicija. Pomaga tudi to, da je na Norveškem zaradi dolžine velikonočnih praznikov veliko časa za sprostitev in branje. 

11. OKRAŠEVANJE VELIKONOČNIH DREVES S TOBAKOM

V Papui Novi Gvineji je tako toplo, da je težko preprečiti, da bi se velikonočna čokolada stopila. Namesto tega drevesa ali veje pred cerkvami okrasijo s škatlicami tobaka in cigaret, ki jih po bogoslužju na velikonočno nedeljo razdelijo vernikom.

12. OBISKOVANJE UPRIZORITEV KRIŽANJA

Filipini so večinoma katoliška država, zato je smiselno, da njihovi prebivalci veliko noč jemljejo zelo resno. Vsako leto na veliki petek v kraju San Pedro Cutud na severu Filipinov nekaj ljudi pribijejo na križ, da bi počastili Jezusovo križanje. Čeprav katoliška cerkev te prakse zavrača, je to vsakoletna tradicija, ki pripelje na tisoče turistov.

V Mehiki večina bolj zapletenih praznovanj Semana Santa (velikega tedna) vključuje dramatične uprizoritve ujetja, sojenja in križanja Jezusa. Sodelovanje v uprizoritvah velja za veliko čast. V bolj pobožnih regijah, kot je Taxco, so v uprizoritve vključeni penitentes – posamezniki, ki pokažejo svojo pokorščino in dokažejo svojo vero tako, da si povzročijo fizične bolečine na telesu z bičanjem ali nošenjem velikih verskih predmetov na hrbtu.

13. PRIDRUŽITEV VERSKEMU SPREVODU

Na veliki petek se papež v Vatikanu spominja križevega pota, ki se začne v Koloseju. Ljudje, ki se udeležijo procesije, imajo v rokah sveče in se podajo na pot okoli amfiteatra in do Palatinskega griča, pri čemer se na poti 14-krat ustavijo in predstavljajo križev pot. Na veliko soboto zvečer je maša, na velikonočno nedeljo pa se na Trgu svetega Petra zbere na tisoče obiskovalcev, ki z balkona cerkve pričakujejo papežev blagoslov, znan kot Urbi et Orbi (“Mestu [Rimu] in svetu”).

Kristjani v Jeruzalemu v Izraelu praznujejo veliki petek v mestu, kjer naj bi bil Jezus križan, in hodijo po isti poti kot Jezus na dan, ko je bil pribit na križ. Ker se zavedajo njegove bolečine tistega usodnega dne, nekateri udeleženci v spomin nosijo s seboj križ. Na velikonočno nedeljo se številni romarji udeležijo bogoslužja v vrtnem grobu, kjer naj bi bil Jezus pokopan.

V nekaterih regijah Mehike so praznovanja skromnejša od zgoraj omenjenih, na primer tiha procesija skozi mesto ali obisk 12 cerkva v 12 dneh.