Vitamin D ni samo “vitamin”!

Vitamin D je zelo zanimiv in je večjo pozornost znanstvenikov pritegnil zlasti po letu 2000. V zadnjih 20-ih letih pa se raziskave v zvezi z njim kar vrstijo.

ČLANEK LAHKO POSLUŠATE TUKAJ:

Je topen v maščobah, prisoten je v hrani, nastane pri izpostavljanju telesa soncu – telo ga namreč lahko proizvede tudi samo (izpostavljenost soncu oziroma obsevanje kože z ultravijolično svetlobo). 

V letošnjem letu so številni zdravniki in znanstveniki izpostavili številne pozitivne učinke vitamina D, ki je po svoji dejanski vlogi pro-hormon in ne »samo« vitamin. Sodi v skupino maščobnih hormonov in ga mnogi prištevajo kar k hormonom. V osnovi nastane iz dobrega holesterola, ki je hkrati tudi osnova za maščobne hormone (progesteron, estrogen, testosteron, kortizol, DHEA in druge).

Vrsto let je veljalo, da je dovolj, če smo soncu izpostavljeni 15 do 20 minut na dan in vsaj 3 dni na teden (vitamin D3 nastaja tudi v koži, ko je ta izpostavljena sončni svetlobi). Danes vemo, da nastaja vitamin D v telesu le takrat, ko je senca krajša od telesa in ko telo ni povsem zakrito, ni zaščiteno z oblačili, očali in kremami. Telo torej lahko tvori D vitamin le takrat, ko je sonce zelo visoko in ko je za ljudi najmanj prijazno: močni opoldanski sončni žarki so lahko zelo škodljivi, zlasti za kožo. 

V jetrih se aktivira 25-hidroksi vitamin D (neaktivna oblika), v ledvicah pa se pretvori v aktivno obliko (1-alfa 25-hidroksi vitamin), ker je aktivna oblika, pravimo, da ima biološke učinke v telesu.  

Vitamin D3 je trikrat bolj potenten kot vitamin D2. D3 deluje tudi preventivno pri tveganjih za nastanek zlomov, medtem ko D2 ne.

V medicini vemo, da D vitamin:

  • doseže vsako celico v telesu, 
  • da sodeluje v vsaj 200 do 300 procesih našega organizma,
  • da močno podpira in vpliva na imunski sistem – deluje kot stimulator,
  • da sodeluje v procesih sproščanja in regulacije inzulina iz trebušne slinavke,
  • da sodeluje v procesih regulacije krvnega pritiska, 
  • da podpira mišično stabilnost in moč – zniža tveganje za padce, ki so posledica posturalne nestabilnosti in mišične oslabelosti (padci so dejavnik tveganja za zlome kosti pri moških in ženskah, starih 60 let in več), 
  • da pomaga lajšati bolečine v mišično-skeletnem sistemu,
  • da sodeluje v številnih možganskih procesih in aktivnostih,
  • da vzdržuje serumski nivo kalcija znotraj optimalnega območja, kar je pomembno za normalno delovanje možganovine in živčevja nasploh, 
  • da prispeva k normalni absorbciji (uporabi) kalcija in fosforja, prispeva k vzdrževanju kostnine in k ohranjanju normalnega delovanja mišic,
  • da ima vlogo pri celjenju celic,
  • da ima pomembno vlogo v protirakavih procesih v telesu,
  • da je izrednega pomena pri boleznih dihal.

Previdni naj bodo vsi, ki so nagnjeni ali imajo netipične kalcinacije v telesu in vsi, ki imajo naslednje diagnoze: sarkoidoza, hiperparatiroidizem, ledvični kamni, tuberkuloza in limfom. Pri dodajanju vitamina D2 je potrebna še večja previdnost.

Znaki pomanjkanja

  • znaki osteopenije in osteoporoze,
  • znaki osteomalacije pri mladostnikih,
  • znaki fibromialgije (mišična slabost, mišične bolečine, bolečine v tetivah),
  • mišični krči in izrazita utrujenost, tako fizična kot psihična,
  • izrazita dovzetnost za obolenja dihal in nasploh šibak imunski sistem,
  • lahko so povezani z depresivnim razpoloženjem, glavoboli in migrenami, slabim stanjem kože in slabšim celjenjem ran,
  • večja možnost za maligna obolenja (prostata, dojke, rectum, debelo črevo in še nekatera, ki niso povsem raziskana),
  • večja možnost in dovzetnost za okužbe dihal,  
  • pri skrajnem pomanjkanju nastopi izpadanje zob, rahitis pri otrocih z obsežnimi deformacijami na kosteh in zaostankom v rasti, osteoporoza, presnovne in avtoimune bolezni (sladkorna bolezen in debelost, multipla skleroza, revmatoidni artritis), povišan krvni pritisk.

Pri pomanjkanju je potrebno D vitamin vsekakor dodajati. In najboljši način preverjanja nivoja D vitamina je, da ga izmerimo. V krvnem serumu merimo 25-hydroxy-vitamin D ali 25(OH)D, in sicer so vrednosti lahko v nmol/l ali v ng/ml (pretvornik je 2.5). 

25(OH)D v nmol/l25(OH)D v ng/mlRazlaga
< 30<12Hudo pomanjkanje.
30 – <5012 – <20Pomanjkanje.
50 – <7520 – <30Mejne vrednosti.
75 – <12530 – <50Optimalne vrednosti.
125 ali več50 ali večMožna preobremenjenost, ki lahko negativno vpliva na telo (hiperkalciemija lahko povzroči aritmije ali ledvične kamne).

D vitamin seveda lahko vnesemo v telo tudi s hrano, kjer ga najdemo v dveh oblikah:

  • vitamin D2 ali ergokalciferol je manj učinkovita oblika v rastlinskih virih – vir je naprimer kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom; 
  • vitamin D3 ali holekalciferol je močnejša, bolj učinkovita oblika in je prisotna v olju ribjih jeter, algah, jajčnem rumenjaku. 

Ob letošnjem dnevu vitamina D (2. november) so številni slovenski strokovnjaki podpisali in izdali nove smernice za dodajanje vitamina D, saj je naša populacija z D vitaminom izrazito podhranjena (citiram):

»Nacionalne raziskave kažejo, da kar okoli 80 % odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju trpi za pomanjkanjem vitamina D. Preskrbljenost z vitaminom D so raziskovali v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Vodja raziskave Igor Pravst pojasnjuje, da so analizirali vzorce krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Rezultati so pokazali, da med novembrom in aprilom približno 80 % odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 % pa je trpelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja, z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 % odraslih. Rezultati raziskave so bili letos objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients.«

Poudarili so tudi: “Zadnja španska študija je dokazala, vse prejšnje druge študije pa nakazale, visoko povezavo med nivoji D vitamina v krvi in med izhodom bolezni. Nemška in italijanska študija sta dokazali, da so imele tiste osebe, ki so imele ob sprejemu zelo nizke vrednosti D vitamina, od 10 do 15-krat višjo smrtnost. Pri španski študiji na 76 bolnikih, je 50 bolnikov s pljučnico dobilo D vitamin, 26 pa ne. Izmed 50-ih oseb je samo ena potrebovala intenzivo, vsi so preživeli in odšli domov. V skupini 26-ih oseb brez dodatka vitamina D pa je šla polovica na intenzivo, dva sta umrla.«


Slovenska priporočila:

Tabelico najdete TUKAJ. Prva točka je za splošno prebivalstvo. Od oktobra, ko s soncem ne moremo zagotoviti dovolj vitamina v koži, se splošnemu prebivalstvu svetuje dodatek 800 do 2.000 IU dnevno. 

Druga točka so visoko ogroženi posamezniki (starejši, oslabeli, zelo bolni, rizični v stikih), ki bi naj jemali od 1.000 do 2.000 IU dnevno. 

Tretja točka je za »Covid« bolnike in njim se svetuje odmerek 14.000 IU na dan.

Ob vsakem dodajanju vitamina D je potrebno dodajati tudi magnezij – vsaj 200 mg magnezija na 700 IU D vitamina.

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

Tega ne smeš zamuditi!

Draga nepremagljiva, eno leto sem čakala na to razkritje! Kmalu ga bom ekskluzivno delila z vami! 

ŽELIŠ BITI PRVA IN IZKORISTITI TO PREDNOST? Prijavi se na novice in ta petek pričakuj moje pismo ❤️

Tvoja Rebeka