Po velikem vodniku o spajanju vina in hrane, tokrat poseben članek posvečamo peninam. Bliža se namreč december, čas, ko so mehurčki zagotovo v središču pozornosti.
V članku sem vam pripravila nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja v zvezi s peninami. Vsebino omogoča Jeruzalem Ormož.
Ali med nazdravljanjem s penino trkamo s kozarci ali ne? Ali ob nazdravljanju dvigamo kozarce?
Že pred mnogimi leti so ljudje trkali s kozarci oz. lončenimi kelihi, ki so bili lahko narejeni tudi iz drugih materialov. Penine so navadno na dogodkih, sprejemih, kosilih in večerjah postrežene kot prvo vino, zato lahko s kozarcem nežno trknemo, običajno z zgornjim robom kozarca. Že sam dvig kozarca, brez trka, pa daje enak pomen.
Čemu je sploh namenjeno trkanje s kozarci?
Namen trkanja v preteklosti je bil, da se je vino ob trku prelilo iz enega keliha v drugega. Tako so gostitelji dokazali svojim gostom, da je vino neoporečno in da niso dodali v kozarec strupa. Kasneje so kelihi dobili bolj elegantno obliko in ob trku se je razvil tudi prijeten zvok. Še vedno obstaja navada, da z vinskimi kozarci trknemo, ob trku si pogledamo v oči ter odvisno od namena, izrečemo dobrodošlico, na zdravje itd.
Namen trkanja v preteklosti je bil, da se je vino ob trku prelilo iz enega keliha v drugega. Tako so gostitelji dokazali svojim gostom, da je vino neoporečno in da niso dodali v kozarec strupa.
Zakaj moramo kozarec s penino držati za pecelj?
Kozarec za penino je običajno visok in ozek (oblika flavte), sestavljen iz treh delov: čaše, peclja in podstavka. Vsak del kozarca ima svoj pomen in namen – v čašo nalijemo penino, pecelj služi temu, da kozarec lahko primemo in se izognemo temu, da bi penino v čaši segreli in da je ne bi umazali. Zadnji del kozarca sestavlja podstavek, ki služi temu, da kozarec stoji na mizi.
Ali smo Slovenci navdušeni nad peninami v primerjavi s tujci?
Vsekakor tudi Slovenci sledimo svetovnemu trendu, ki narekuje porast v pitju penin. Razlog verjetno tiči v tem, da smo včasih posegali po mehurčkih samo ob posebnih priložnostih in decembrskih praznovanjih, danes pa nas penine spremljajo že skoraj vsak dan. Tudi poleti, ko ni lepšega, kakor ohlajena penina na terasi in pogled na morje.
Ali znamo v Sloveniji ceniti kakovostne penine ali dajemo prednost poceni izdelkom?
Na ozemlju Slovenije so se z vinarstvom ukvarjali že davno pred prihodom Rimljanov, zato nam vinska kultura zagotovo ni tuja. Generalno gledano Slovenci znamo prepoznati kakovostna vina, vendar smo včasih pri peninah še nekoliko zadržani. Raje se držimo tistega, kar poznamo, kot da bi preizkusili nekaj novega. K sreči se z večjo popularizacijo penin, širšo ponudbo na trgu in mlado generacijo, ki rada eksperimentira, stvari spreminjajo.
Približno koliko svojih penin prodate v veselem decembru? Ali jih izvažate tudi v tujino oziroma kam v tujino?
V naši vinski kleti prodaja penin raste iz leta v leto, res pa je, da jim tudi marketinško namenjamo več pozornosti. V prazničnih dneh ljudje še raje nazdravljamo s penino, zato decembra prodamo več kot 50 % celotne letne količine penin. Seveda naše penine izvažamo tudi v tujino, največ ljubiteljev naših penin izven Slovenije pa najdemo na Hrvaškem, v Angliji, Nemčiji, na Poljskem in na Nizozemskem.
Ali smo ženske bolj navdušene nad peninami kakor moški, katera nam je najbolj pri srcu?
Ženske smo zagotovo bolj naklonjene mehurčkom, saj nam pričarajo pridih luksuza, elegance in prefinjenosti. Smo pa tudi bolj vizualna bitja kot moški, zato nas ponavadi pritegne že sama steklenica. Najbolj so nam pri srcu sveže, lahke in aromatične penine z nižjo stopnjo alkohola. Sicer ni pravilo, ampak v povprečju ženske raje posegamo po nekoliko slajših peninah. V naši vinski kleti je recimo najbolj priljubljena in prodajana prav polsladka muškatna penina z roza etiketo.
V kakšne kozarce naj postrežemo penino in zakaj?
Poznamo več različnih oblik kozarcev, v katerih se lahko postreže peneče se vino. Najbolj znana oblika je visok in ozek kozarec v obliki flavte (»flute«). Prisotnost penečega vina v »flute« kozarcu pomeni slavje, praznovanje in posebno priložnost. Za popolno doživetje aperitiva (welcome drink) bomo tako izbrali visoke in ozke kozarce s tankimi stenami, kjer se lepo vidi, kako mali mehurčki počasi premagujejo dolgo pot do vrha. Ta oblika prav tako omogoča, da se penina ob trku ne poliva. So pa v zadnjem času vinski poznavalci bolj naklonjeni klasičnemu vinskemu kozarcu, saj se v večji in bolj odprti čaši arome penine bolj odprejo in poskrbijo za boljšo izkušnjo. Ravno iz tega razloga naj bi se v visoke in ozke kozarce točile sveže in lahke penine, medtem ko zrelejše pridejo bolj do izraza v širših kozarcih.
Dejstvo je, da mora kozarec poudariti tisto najboljše v penini, da lahko vonjamo in okušamo le tisto, kar je vinar želel pri vinu izraziti.
Tudi material in izdelava sta pomembna dejavnika, saj bo le najodličnejše steklo odkrilo pravo barvo vina, dolgi in elegantni peclji bodo obogatili izkušnjo, ko bomo kelih zavrteli v roki, tanek in prefinjen rob čaše pa bo pobožal naše ustnice, še preden se jih bo dotaknilo žlahtno vino. Mi prisegamo na vrhunske slovenske kozarce iz Steklarne Rogaška. Njihova posebnost je, da so skoraj vsi pihani ročno oziroma ustno.
Penina ali peneče se vino?
Peneče se vino je pridelano iz vina s primarnim in sekundarnim alkoholnim vrenjem, ki lahko poteka v steklenicah ali v zaprtih posodah – tankih. V kolikor je sekundarno vrenje potekalo v steklenici, je bilo peneče vino pridelano po klasični ali tradicionalni metodi, če pa je sekundarna (druga) fermentacija potekala v zaprti posodi – tanku, pa govorimo, da je bilo peneče vino pridelano po charmat ali tankovski metodi.
Penina je lahko samo slovensko kakovostno ali vrhunsko peneče se vino, ki ima zaščiteno geografsko poreklo. Na kratko: slovensko peneče vino se imenuje penina.
Ali ima peneče se vino tudi v tujini poseben izraz?
Izraz za peneče vino je vezan na zaščiteno geografsko poreklo, zato se ga lahko uporablja le za peneča se vina, ki prihajajo iz zakonsko določenega območja, v večji meri pa so točno določene tudi sorte grozdja in tudi postopek pridelave.
Šampanjec – FRANCIJA
Šampanjec je lahko samo peneče se vino, pridelano v francoski vinski pokrajini Šampanji (Champagne) po klasični metodi (torej druga fermentacija poteka v steklenici), kar pomeni, da niti v Sloveniji, niti drugje po svetu ne moremo pridelati slavnega šampanjca. Torej, če imate doma v hladilniku steklenico mehurčkov iz slovenske vinske kleti in dobite obiske, jih lahko postrežete samo s penino ali penečim vinom.
Prosecco – ITALIJA
Prosecco je italijansko peneče se vino, pridelano po charmat metodi, pridelano pa je iz sorte grozdja glera. Prosecco se lahko prideluje le v italijanskih regijah: Conegliano Valdobbiadene, Treviso v Benetkah in Trst v Friuli.
Zanimivost: Prosecco se imenuje tudi vas pri Trstu.
Sekt – NEMČIJA, AVSTRIJA
Nemci označujejo svoje peneče vino z izrazom sekt.
Cava – ŠPANIJA
Cava je špansko peneče se vino, ki je vedno pridelano po tradicionalni metodi z drugim alkoholnim vrenjem v steklenicah.
DA in NE pri pitju penine:
DA:
- penino lahko postrežemo kot aperitiv,
- penino lahko spajamo tudi s hrano,
- s penino lahko nazdravimo oz. trkamo s kozarcem (nežnim trkom ali samo ob rahlem nagibu kozarca pogled usmerimo proti ostalim),
- penino lahko pijemo celo leto, tako poleti kot tudi pozimi; je za vsak dan, za različne priložnosti, ne samo za posebna slavja.
NE:
- penino dobro ohladite, da se vam ne bo zgodilo, da jo boste servirali pretoplo – ohlajena mora biti na 6-8 stopinj,
- ne trkajte s kozarci ob vsakem požirku,
- ne pustite odprte steklenice predolgo v hladilniku, da ne izgubite mehurčkov,
- preden odprete steklenico penine, je nikakor ne pretresite,
- pri pravilnem odpiranju penine ne slišimo poka, pompozni poki z burnih zabav so pravzaprav napaka (zamašek ves čas odpiranja trdno držimo).
Še nekaj zanimivosti. Ste vedeli, da:
… so danes največji pridelovalci penečega se vina na svetu Italijani s 660 milijoni steklenicami?
… Italijani največ proizvedejo, medtem ko Nemci pa največ spijejo (Nemčija je številka 1 po pitju penečih vin na svetu)?
… je bila penina navdih velikih mojstrov, kot sta Voltaire in Beethoven?
… je v 750 ml steklenici penine približno 49 milijonov mehurčkov?
… je pritisk v steklenici penine 3x večji kot pritisk v avtomobilski gumi?
… hitrost zamaška ob odpiranju penine doseže tudi 64 km/h?
… je bila prva zabava ob penini že davnega leta 1472?
… je za kopel iz penine potrebnih kar 350 steklenic penine? Marilyn Monroe jo je preizkusila!
Kako pravilno odpremo peneče se vino?
Preden se odločimo za odpiranje penečega se vina, preverimo, ali smo steklenico dobro ohladili: idealna temperatura je od 6 do 8 stopinj. Najbolje je, če steklenico pustimo nekaj ur v hladilniku v stoječem položaju (da se morebitne usedline posedejo na dno).
Pripravimo si krpo za brisanje in poskrbimo, da imamo kozarce na dosegu roke. Zelo pomembno je, da steklenice pred uporabo ne stresemo, saj je ne bomo mogli pravilno odpreti, tako kot tega nismo mogli primerno opraviti pri prvi buteljki, ki se je zaradi transporta nadpovprečno penila. Če se vam to kdaj zgodi, je najpomembneje ohraniti mirno kri in zamašek ali krpo močno držati na vratu steklenice, da zadržite penino in se tlak počasi zmanjša.
Preden steklenico odpremo, jo s krpo obrišemo, sploh če smo jo hladili v vodi z ledom, in tako preprečimo, da bi nam zdrsnila iz rok. Nato jo z eno roko držimo na sredini ali proti dnu, z drugo pa počasi odstranimo zaščitno folijo, pod katero najdemo pokrovček iz žice.
Palec ene roke ves čas držimo in pritiskamo na zamašek, z drugo roko pa začnemo počasi odvijati žični pokrovček. Nato steklenico nagnemo pod kotom 45 stopinj in jo počasi vrtimo, pri čemer trdno držimo zamašek. Tlak nam jo bo pomagal odpreti v nekaj trenutkih.
Zapomnite si, pravilnega odpiranja buteljke ne slišimo, pompozni poki z burnih zabav so pravzaprav napaka.
In za konec še nekaj koktajlov s penino:
Dodajte piko na i vašim praznikom in si doma pripravite nekaj povsem drugačnega – koktajl s penino!
Mojito gin fizz
Sestavine:
- penina Rose Jeruzalem Ormož
- jagode
- maline
- gin
- meta
- lupinica limete
- sladkor
- kocke ledu
Navodila:
4-5 listov mete ter lupinico limete pomešamo z 1 žlico sladkorja in jih dobro zmečkamo. Ko se meta zdrobi in se sladkor pobarva, lahko dodamo še malo sladkorja. Premešamo in pustimo, da se metin sladkor nekoliko posuši.
Z metinim sladkorjem okrasimo robove kozarca. Rob kozarca pomočimo v vodo, nato pa v metin sladkor.
V kozarec naložimo led, sadje, 1/4 žličke metinega sladkorja ter prelijemo z ginom, nato pa še s penino Rose blagovne znamke Jeruzalem Ormož.
Zakaj ravno penina Rose Jeruzalem Ormož? Ker je lahkotna ter odlično sovpade z ginom in ker ima intenzivno cvetico po jagodičevju in brusnicah.
Recept je za Puklavec Family Wines pripravila Urška Fartelj (220 stopinj poševno).
ART koktajl SIVKA
- 1 dl penine Art Edition Jeruzalem Ormož
- 5,0 cl sivkinega sirupa
- 3,0 cl limoninega soka
- dekoracija: sivka
Recept je pripravil dvakratni državni prvak v mešanju koktajlov Tomaž Fartek.
ART koktajl JAGODA
- 1 dl penine Art Edition Jeruzalem Ormož
- 5,0 cl jagodnega pireja
- 2,0 cl jagodnega sirupa
- 1,0 cl limoninega soka
- dekoracija: jagoda
Recept je pripravil dvakratni državni prvak v mešanju koktajlov Tomaž Fartek.
Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“
