Ko gledamo naravo, se nam zdi sprememba tako normalna. Radi rečemo naravna. V tem obdobju spremljamo, kako je kar naenrat postalo poletje.

Večeri ponujajo toplo sapico in petje čričkov, po drugi strani pa pogoste vročinske nevihte opozarjajo na to, da je sprememba neizogibna.

Kako zanimiva analogija pravzaprav, ki povzame, kako ljudje lahko spremembe dojemamo kot zastrašujoče. 

Ljudje smo namreč bitja navad in nekateri se zelo težko prilagajajo spremembam, ki pa bodo v vsakem primeru prišle same od sebe. A mi želimo skozi življenje navidezno stopati s starimi, udobnimi in uhojenimi čevlji. Spremembo večkrat naredimo šele, ko so ti uničeni in strgani, čeprav morda že prej čutimo, da je čas za nove in se celo spogledujemo s kakšnimi, ki so nam celo zelo všeč, pa, vendar se zdi, da bo sprememba prinesla določeno stopnjo nelagodja, dokler jih ne uhodimo.

Res je, življenje ni vedno lahko. A po drugi strani tudi stvari, ki smo jih vajeni, za nas niso vedno najboljše, čeprav predstavljajo določeno stopnjo udobja, saj smo jih vajeni in se v njih počutimo nekako domače.

A naj te vprašam – je vredno ostati v poznani situaciji, ki je sicer domača, a nam ne vzbuja tistega veselja in občutka zadovoljstva, ali je morda bolje razmisliti o spremembi, ki vsekakor prinaša nekaj negotovosti, zahteva določeno mero poguma in truda, a po drugi strani lahko prinaša tudi svežino in zagotavlja nove začetke in spremenjen življenjski slog, ki nam lahko življenje obrne na bolje?

Ker sprememba ni nujno, da je prepletena z bolečino. Samo poglej v naravo, ki ti bo dala mnogo dokazov in namigov o tem, kako so spremembe lahko popolnoma samoumevne in potekajo povsem spontano. Spomni se lepo obarvanega jesenskega lista, ki ne obstoji za vsako ceno na poznanem in domačem drevesu, pač pa skupaj z zaupanjem v spremembo nežno lebdi z drevesa.

V jeseni tudi mi prav dobro vemo, da na svojih vrtovih pospravimo stare stvari, saj se zemlja pripravlja na čas počitka. Tudi mi se popolnoma zlijemo s to spremembo z zavedanjem, da morajo tla počivati, da bo lahko prihodnje leto na našem vrtu več novih, svežih, čudovitih stvari, ki nam bodo zopet risale nasmeh na obraz.

Povej, a v tvojem življenju obstajajo stvari, ki jih moraš nežno odstraniti iz svojega življenja?

Morda obstajajo slabi odnosi, slabe navade in misli, ki jih je treba izločiti iz tvojega vsakdana. Hej, ne boj se malo vrtnariti po svojem življenju.

In ne boj se velikih sprememb, tistih, ki grejo globlje – kot tudi vsak vrtnar dobro ve, da če ne pridemo do korenin, se težav s plevelom ne znebimo. Morda bo za nekaj časa res izginil, a če ne pridemo do korenine, se bo zelo hitro prikradel nazaj na vrt.

In naš um je pravzaprav enako, kot bi si ga predstavljali kot cvetoči vrt. Potrebuje nenehno pozornost, da bomo lahko rasli, cveteli in želi sadove vsega, kar smo lahko in želimo postati. Edini način, da lahko svoj um ohranimo v vrhunski formi, je ta, da zagotovimo, da na njem ni plevela, ki bi poskušal zadušiti vse, kar je dobrega, vse naše sanje, ideje in potenciale. Plevel našega uma pa so negativne misli, ki se rade prikradejo v našo glavo in nam preprečujejo udejanjati ideje, pogumno sprejemati odločitve na poti doseganja tistega, kar želimo.

William James je rekel: »Človeška bitja lahko s spreminjanjem notranjih stališč svojega uma spremenijo zunanje vidike svojega življenja.

In kako lahko spremenimo svoj um? S spremembo načina razmišljanja. Za seboj moramo pustiti ves strah in negativnost. Vem, to se zdi veliko lažje reči kot storiti, a naj te potolažim, da se takšna sprememba, ne zgodi čez noč. Nikakor se ne smemo obremenjevati z rezultatom in ne pričakovati instantnih, takojšnih rezultatov. Teh misli namreč ne moremo kar iztrgati, čeprav bi si včasih želeli, da bi preprosto obstajal gumb, ki bi nam to omogočil. Ključ do spremembe se skriva v prijaznosti. Prijaznosti in nežnosti do sebe, prijaznosti in odprtosti do spremembe in tega, da pozitivne misli nadomestijo negativne. 

Res je, sprememba zahteva nekaj dela. Svoj um moraš namreč nenehno polniti s pozitivnimi mislimi. Že pregovor pravi: »Kakor človek misli v svojem srcu, takšen je.« Mi namreč smo to, kar mislimo. Zato vedno, ko se ti v misli prikradejo negativne misli, jih zavestno zamenjaj s pozitivnimi. Preprosto si reci: »ne, ne bom dovolil/a, da me ta misel prevzame, razmišljal/a bom pozitivno«. Pomagaj si z afirmacijami – te so tukaj prav zato, da pomagajo negativne misli zamenjati s pozitivnimi. Sprememba ne bo lahka, bo nelagodna kot novi čevlji, o katerih sem govorila prej.

Kot se tudi naravna spreminja in v jeseni odvrže tisto, kar ne potrebuje, da tako naredi prostor za novo življenje, tako moramo tudi mi iti skozi spremembe, ki bodo prinesle novo rast v naše telo in dušo.

Sprememba je neizogibna, zakaj bi se torej borili proti njej? Zakaj bi se je pravzaprav bali? Da, sprememba bo od nas zahtevala, da se malo prilagodimo, vendar je vedno vredno. Ne boj se spremembe, spremembe so tu zate. Zaupaj.