Ne preskoči tega intervjuja z nasveti za trajnost, ki bi morala biti naša normala in ne skrajnost, pravi simpatična Nika Veger.
Danes smo zanjo pripravile kup vprašanj, ker vemo, da obvlada trajnost, njen stil pa občudujemo, odkar vemo zanjo. Spoznale bomo trajnost in njen pomen, govorile bomo o okoljski krizi, o modi in 2nd hand trgovinah.
Nika, kaj sploh pomeni trajnost? Če bi podali neke vrste definicijo, ki ne vsebuje dolgih in težko razumljivih besed.
Trajnost sama po sebi sploh ni zakomplicirana, gre za to, da v svojem življenju okolje obremeniš spoštljivo, le toliko, kolikor je nujno in ne na škodo naslednjih generacij. Žal pa nas je potrošniški vsakdan pripeljal do te mere, da npr. Slovenci naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu, porabimo že do aprila, ostalo gre na račun prihodnjih generacij.
Kako gledate na okoljsko krizo, ki smo ji priča? Bi nas po vašem mnenju moralo skrbeti?
Absolutno. Patetični so izgovori politike in posameznikov, da okoljske krize ni ali da posamezniki nimamo moči, da jo rešimo oz. vsaj omilimo. Vsa dejstva kažejo drugače. Moč imamo kot starši, volivci in tudi kot kupci. Z zanimanjem za trajnostno ponudbo in kupovanjem le te spreminjamo industrijo in ponudbo.
Na katerih področjih smo lahko trajnostni? Kdo lahko na področju trajnosti naredi največ?
Novinar lahko napiše več člankov na to temo, vplivnež lahko zavrne promocijo oblačil hitre mode. Čisto vsak lahko naredi spremembo na svojem področju in vpliva na ljudi okrog sebe. Važno, da začnemo. Predlagam, da na področju, kjer bo to dokaj enostavno. Lahko je to z menjavo klasičnega dezodoranta za naravnega, klasičnega čistila za biorazgradljivega, avokada za ekološko in lokalno pridelano zelenjavo … Ko to spremembo usvojimo, se posvetimo drugi in pri tem vztrajamo, tudi ko pridejo prve prepreke. Tako nas bo povleklo v vijačnico pozitivnih sprememb.
Veliko se o trajnosti govori pri modi. Koliko dejansko onesnažuje naš planet industrija z oblačili?
Šokantni izračuni, da ima moda drugi največji doprinos k okoljskim težavam, morda niso bili povsem točni, a zagotovo drži, da ima enega od večjih vplivov, s porabo surovin, z uporabo škodljivih kemikalij, nepravično trgovino in izkoriščanjem zaposlenih, ustvarjanjem ogljičnega odtisa in odpadkov … Žal modo potrebuje in ustvarja razviti svet, vpliva pa predvsem na nerazvitega, kjer oblačila nastajajo in v končni fazi končajo kot odpad.
Je trajnost tudi to, da oblečemo star plašč in si ne kupimo novega?
Seveda. Ta hip bi morali vsi zategniti ročno in začeti s tem, da kupujemo veliko manj in si želimo imeti manj vsega. Ne samo modnih kosov, reči, tudi eksotičnih potovanj, nepotrebnih ‘bucket-list’ izkušenj …
So nakupi v 2nd hand trgovinah trajnostni?
So in niso. Če v 2nd handu kupiš nekaj, kar potrebuješ, je to super odločitev. A hkrati z rastjo ponudbe trgovin z oblačili z druge roke, raste tudi trend, ki pravzaprav zapravljanja in kopičenja oblačil ne zmanjšuje, samo predrugači.
Katere tri majhne korake lahko naredimo Nepremagljive, da bomo bolj trajnostne?
Če bereš ta intervju, pomeni, da te tema zanima. Super! Zato bom kar konkretna, ker lahko veliko idej najdeš na blogu, npr. v zapisu 30 korakov k bolj trajnostnemu vsakdanu:
- Vedno, ampak res vedno imej s seboj svojo flaško vode. Kar zmrazi me, ko še vedno vidim, da si v kinu, na športnem sprehodu ali pa na kakšnem dogodku ljudje kupijo vodo v plastenki. Se ne zavedajo, da pravzaprav vlagajo v industrijo proizvodnje plastenk za enkratno uporabo?
- Če že ne kupuješ lokalne in ekološke hrane, npr. sadja in zelenjave, pa vsaj v trgovini preveri, da je iz Slovenije in ne iz daljnih držav, npr. Egipta ali Južne Amerike. Uvožena zelenjava najbrž nima nobene energijske in vitaminske vrednosti, poleg tega pa ne veš, v kakšnih pogojih raste. Veš pa, da je pripotovala s tono ogljičnega odtisa. In da jemlje zaslužek slovenskemu kmetu.
- Zmanjšaj količino tistih reči, ki so za enkratno uporabo. V kopalnici so to, npr. vatirane paličice za čiščenje ušes, vata ali blazinice za odstranjevanje ličil, ne nazadnje tamponi in vložki … Za vse te izdelke obstajajo učinkovite, kakovostne in lepe trajnostne različice za večletno uporabo.
Zavedaj se, da z vsakim nakupom pravzaprav investiraš v proizvodnjo tega konkretnega izdelka, posledično pa v svojo prihodnost. In da bo tvoja sprememba zagotovo vplivala še na koga.
Kako prepoznamo trajnostne izdelke?
Kakovostne trajnostne izdelke je najlažje najti po priporočilih ljudi, ki živijo trajnostno, organizacij, ki se zavzemajo za razrešitev okoljske krize, zaupanja vrednih certifikatih … Sicer pa dobre trajnostne znamke spoznaš tudi po transparentni komunikaciji; kje pridobivajo vire in na kakšen način, kje in kako poteka proizvodnja, kako skrbijo za kemikalije in odpadke, ki nastajajo v proizvodnji, kakšna je njihova politika do živali, kaj naredijo z izdelki, ko niso več uporabni, kam usmerjajo dobiček, kako z izobraževalnimi projekti pripomorejo k večji ozaveščenosti na tem področju … Pri tem naj nas vodi tudi zdrava pamet — ker povpraševanje po trajnostnih izdelkih raste, svoj lonček k zaslužku ali zgolj k zbiranju odpustkov, želijo pristaviti tudi tisti, ki niso trajnostni. Greenwashinga je res veliko, a to ne sme biti izgovor za to, da smo apatični in okoljsko krizo ignoriramo. Samo informirati se moramo bolje, pa včasih priznati, da ga na vsaki novi poti kdaj tudi ‘polomimo’.
Menite, da je trajnost le modna muha ali je to nekaj, kar bo trajalo?
Trg trajnostne ponudbe se bo zagotovo v prihodnjih letih le še večal, a da bo vse skupaj imelo želeni učinek, torej da bomo omejili okoljsko krizo, bi se moralo večati in širiti zavedanje, da potrebujemo manj.
Lahko trajnost reši naš planet in hkrati našo prihodnost?
Čeprav večkrat razlagam, da trajnost v vsakdanu ni skrajnost, pa se moramo ob tem zavedati, da s trajnostjo pravzaprav rešujemo človeštvo, nas ljudi. Ker nam zaradi okoljskih sprememb teče voda v grlo, bo nujen tudi večji pritisk na politiko in dobrodošel znanstveni čudež.
Še več trajnostnih nasvetov najdete na @nikaveger in https://beautyfullblog.si
