Zgodba o navdihujoči ljubezni med dvema ženskama

Tako lepih parčkov ne srečaš veliko. Pa ne mislim po lepoti (čeprav sta Katja in Katka zelo lepi), ampak zaradi medsebojne naklonjenosti, velike ljubezni in sprejemanja. Poročili sta se pred dvema letoma, zaročili pred tremi. Poroka je bila sanjska v vseh pogledih, najbolj pa ju je ganilo to, kako so na njej uživali tudi stari starši. 

»Ko sem zagledala Katjo, kako lepa je bila v svoji beli poročni obleki, sem samo jokala od sreče. Katja je bila tako lepa nevesta!« še vedno ne more skriti svojih čustev Katka.

»Od trenutka, ko me je zaročila, sem si na poroki želela biti princesa,« mi je povedala Katja. 

Čeprav je minilo že dve leti, svoje poroke še vedno ne moreta pozabiti. Tudi tega ne, kako so se vsi gostje veselili z njima. »Celo stari starši so plesali še dolgo v noč. Res je bilo nepozabno,« delim utrinek našega pogovora o tako zelo lepi poroki, da si človek ob njenih slikah ne more napasti oči. Že zaroka je bila nekaj posebnega … da imam občutek, da je takšne lahko sposobna le ženska (ob teh besedah se opravičujem vsem moškim romantikom, a takšna je bila pač moja prva misel, ko sem videla fotografije).

Ljubezen iz študentskih let

Spoznali sta se na fakulteti, na kateri sta študirali. Katka ni mogla verjeti, da se lahko vanjo zaljubi taka lepotica, kot je Katja. Njun prisrčen videospot si lahko ogledate tukaj:

Katka je ugotovila, da jo privlačijo punce, ne pa fantje, pri 16. letih. »Sprva nisem bila čisto prepričana, kaj so ti občutki, kaj pomeni to, da mi je bila neka punca lepa – ampak drugače lepa. Na neki točki sem dojela, da so mi všeč ženske, in to dejstvo sprejela.« Katja na začetku svoje ljubezenske poti ni premišljevala o tem, imela je fanta. Veliko se je družila, tako kot vsako dekle, s prijateljicami. »Bile smo štiri res dobre prijateljice in ena od njih nam je razkrila, da so ji všeč punce. Takrat sem pomislila, da morda enako čutim tudi jaz. Obenem pa mi je prijateljica s svojim razkritjem odprla pot in mogoče mi je bilo tudi zaradi tega veliko lažje.

Starši so najino ljubezen lepo sprejeli

Tudi starši obeh, Katke in Katje, tega, da so jima všeč punce, niso težko sprejeli. »Le potrebovali so nekaj časa,« pravi Katka, ki doda, da je oče to dejstvo sprejel še lažje kot mama, ki je potrebovala kakšno leto, da se je povsem soočila s Katkino spolno usmerjenostjo. »Čeprav čisto nikoli nisem imela občutka, da nisem ljubljena. Pri nas je bilo vedno veliko ljubezni, dovolj je je bilo za vse. Je pa res, da če je otrok v nečem drugačen, je v to naenkrat vpletena cela družina.« 

»Mene je razkrila sestra, ki je že vedela. Enkrat je kar tako, v avtu, mamo vprašala: »Kaj bi rekla, če bi ti Katja povedala, da je lezbijka?« Mama je odgovorila, da bi bila bolj vesela zame, če bi bila srečna z žensko kot nesrečna z moškim. Ker je bilo to bolj retorično vprašanje, se o tem nismo pogovarjali naprej, a sestra mi je z njim vseeno odprla vrata. Mama je to, da sem z žensko, vzela povsem normalno in z menoj se veseli, da sem srečna. Se pa sama ne označujem za lezbijko, temveč za biseksualko.«

Kako se ob tem počuti Katka, me zanima, ona pa mi nežno odgovori: »Družba na biseksualce gleda nepravično – njihove usmerjenosti se ne jemlje resno. Jaz pa vem, da je biseksualnost resnična in pomembna. Vesela sem, da je moja žena samozavestna v tem, ter hvaležna, da je z menoj.«

Pa je vedno samo lepo, romantično in strastno, kot na vajinih slikah?

Zelo lepo se imava skupaj. Si greva pa tudi medve včasih močno na živce. In včasih se imava zelo močno radi – tako kot je prav,« se zasmejeta sogovornici. »Najina karakterja sta kot dan in noč, Katja je bolj introvertirana, jaz pa zelo glasna, čustvena. Zato se največkrat zapleteva prav v komunikaciji, ego hoče uveljavljati svoje. A ker sva obe študirali socialno delo, nama pomaga prepoznati problem in ga tudi razrešiti. Vedno bolje nama gre, se pa seveda za to trudiva in se res o vsem pogovoriva,« se zasmeje Katka. 

Je lažje z žensko … ker razmišlja po žensko?

»Mislim, da je med dvema ženskama lahko celo več drame. Mene drama nikoli ne potegne v svoj vrtinec, so pa tudi ženske, pri katerih je v zraku veliko drame. Medve sva se našli in se res razumeva, ujameva,« pravi Katka. 

»Zanimivo je, da nama veliko žensk, ki so jim všeč moški, pravi, da se ob pogledu na najino ljubezen, na najino srečo zdaj bojijo, da ne bodo nikoli tako srečne v ljubezni, kot sva medve.« A prepričana sem, da to, kako zelo se imava radi medve kot ženski, ne govori o tem, da se tako ne moreta imeti rada moški in ženska ali dva moška, kdorkoli v resnici. Pomembna je le ljubezen,« je prepričana Katja.

Ljubezen odpira srca …

»Nekoč mi je mami rekla: ‘Če vedve ne bi bili tako sproščeni, tako odprti, tudi jaz ne bi bila takšna.’ Zdi se mi, da s tem, da znava brez zadržkov pokazati, kako lepo nama je skupaj, in s tem odpirati tabuje, dajeva možnost sproščenosti glede njih samih tudi drugim ljudem,« pravi Katja. Katka pa mi pove, kako je bilo z njenimi starimi starši po očetovi strani: »Težko so sprejeli, da se bom poročila z žensko, čeprav ni bilo nikoli vprašanje, ali bodo prišli na najino poroko ali ne. A ko so tam videli tudi Katjine stare starše, ko so videli, kako se imava radi in kako je bilo za naju veselih vseh 70 gostov, so se tudi oni sprostili, uživali in v celoti sprejeli najino ljubezen ter skupaj z nami rajali pozno v noč.«

Ker svojo ljubezen obe objavljava javno, na Instagramu in drugih socialnih omrežjih, se nama dogaja, da se nama zahvaljuje vedno več staršev istospolno usmerjenih otrok.

»Ker svojo ljubezen obe objavljava javno, na Instagramu in drugih socialnih omrežjih, se nama dogaja, da se nama zahvaljuje vedno več staršev istospolno usmerjenih otrok. Ničkoliko pisem sva že dobili, v katerih razlagajo, da zdaj veliko bolje razumejo svoje otroke in da so na podlagi najinih objav veliko lažje sprejeli njihovo spolno usmerjenost. Zahvaljujejo pa se nama tudi mladostniki, ki nama pišejo, da so na podlagi najinih objav lažje povedali staršem, da so jim všeč osebe istega spola,« pravi Katja, ki skupaj s Katko dodaja, da se jima zdi skrajno pomembna vidnost LGBT+ oseb, kjer onidve, čeprav tudi s svojim javnim izpostavljanjem, doprineseta kanček.

»Ja, podirava stereotipe.«

Veliko ljudi nima znanja, osebnih izkušenj na področju istospolne ljubezni. Veliko je strahov in brez osebne izkušnje ljudje ne vedo, kaj naj si mislijo o tematiki. Prav zato, ker sva se odločili javno izpostaviti, se nama zdi, da imava na družbo velik vpliv. V resnici se nikoli nisem včlanila v nobeno društvo, zvezo, s temi organizacijami nisem nikoli čutila povezanosti, ker sem bila izjemno samosvoja v izražanju, zato sem šla na socialna omrežja. Hočem delati z ljudmi s predsodki. Rada bi vplivala na tiste, ki istospolne zveze ne odobravajo. To je zame veliko bolj pomembno. Četudi na Instagram kdaj dobim kakšno opombo na temo, da sem lezba ali kaj podobnega, tega ne jemljem kot napad, žalitev, v tem sem zelo samozavestna.

Mene taki komentarji ne prizadenejo, bolj se mi smilijo ljudje, ki imajo toliko časa, da to pišejo. V resnici pa tega res ni veliko in nimava nobene slabe izkušnje. Vsekakor pa si želiva, da bi prišlo do enakopravnosti, razumevanja. Da bodo najini otroci lepo sprejeti in ne bodo izpostavljeni le zato, ker bodo imeli dve mamici. 

Medve torej nimava slabih izkušenj zaradi najine spolne usmerjenosti, poroke. A pišejo nama tudi žrtve psihičnega, fizičnega, spolnega nasilja zaradi njihove istospolne ljubezni. Teh zgodb je veliko in so zelo zelo težke,« pove Katka, ki skupaj s Katjo svetuje, naj si poiščejo pomoč, da bodo to izkušnjo preživeli. »Ni treba, da je to pomoč terapevtov, če tega ne čutite. Lahko je tudi podpora prijateljev in družine.«

»Kako povedati staršem?« 

»Veliko mladih čaka na prvo resno zvezo, preden bi komu povedali o tem, sprašujejo se, ali je morda to le razvojna faza. Pomembno je, da si v tem času ustvarijo neko podporno okolje – da imajo okrog sebe ljudi, ki jih bodo podpirali. Vsak posameznik namreč v tem trenutku želi podpore ter dejstva, da so sprejeti,« razložita Katja in Katka.

Kako se odzvati, če vam je otrok zaupal, da ljubi fanta / punco?

»Vaš otrok potrebuje podporo, sprejetje in nikakor si ne želi, da bi o tem govorili naprej, razen če vas npr. prosi, da vi poveste očetu. Pokažite mu torej razumevanje, sprejemanje in ga veliko sprašujte o tem, kaj potrebuje, kako mu lahko stojite ob strani. Vzpostavite pogovor in poslušajte otroka,« spodbujata sogovornici, ki sta vedno odprti za vsa vprašanja.

Fotografije zaroke: Manca Kocjančič, poroke in ostalo: Jana Šnuderl in Simon Gašparovič

1 Komentirajte

  • Avatar
    Posted 12/04/2021 3:39 pop
    by Natasa

    Cudovita zgodba. Obe spremljam na IG in sta res carici 🥰

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam