Alenko Kesar in njenega Kamenka veliko videvam, saj vodita PR-agencijo in nas novinarje vabita na različne dogodke, kjer vedno znova opazim njuno medsebojno naklonjenost, spoštovanje, občudovanje. Alenka je njegova druga žena in hkrati drugič žena. 

S prvim možem, s katerim sta bila skupaj 22 let, imata dve hčerki. Z leti sta se odtujila, njune poti so se razšle in njun odnos je postal bolj ali manj sobivanje, brez pravih iskric. 

Ko sta začutila, da med njima ni več tako, kot je bilo, sta poiskala pomoč zakonskega terapevta, kjer sta prišla do spoznanja, da je bolje, da se razideta. Tako sta dala drug drugemu priložnost za novo življenje. Oba sta kmalu po ločitvi spoznala nova partnerja in zaživela na novo. Alenka je spoznala Kamenka, med njima je vzklila močna ljubezen, ki sta jo kronala s poroko.

Štiri leta po poroki s Kamenkom je Alenka napisala knjigo Druga žena. »Vedno je čas za ljubezen, ta se ti lahko zgodi kadarkoli. Prava, osrečujoča ljubezen se ti na primer lahko zgodi tudi, ko dopolniš 40 let, kot se je meni,« mi je odgovorila, ko sem jo vprašala, kaj jo je spodbudilo k temu, da je napisala knjigo Druga žena. »Ženskam sem želela dati upanje. Da je možna ljubezen v kasnejših letih, predvsem pa sem želela povedati, da v občutjih ločitve niso same. Da nas je vse bolelo enako.« 

Ko sem jo vprašala, kdo je druga žena, mi je pokazala svet, ki ga ne poznam: »Druge žene imamo določene posebnosti, ki jih prve žene nimajo. Med njimi je največja in najbolj obsežna vloga mačehe, ki je svojstvena in zelo posebna ter zelo pomembna tudi zato, ker ima veliko vlogo pri tem, kako družina med seboj deluje. 

Drugo, zelo pomembno dejstvo je, da s Kamenkom nimava bioloških otrok. Moškemu, ki ga ljubim tako, kot ljubim Kamenka, nisem rodila otroka. To me je kar nekaj časa bolelo. Prav tako sem imela občutek, da nimam enakega ‘statusa’, kot ga ima prva žena, ki je mati njegovih dveh otrok. Kar je povsem naravno in logično. A sem morala to preboleti. 

Sicer sva oba s Kamenkom izkušena, vsak ima za seboj zakon. Do najinega odnosa sva zato še bolj spoštljiva in prijazna, zavedava se, kakšno srečo imava, da sva se našla. 

Sama ali v dvoje?

»Nikoli nisem niti za trenutek pomislila, da bi ostala sama. Meni je tako zelo lepo biti v dvoje, da si nisem drznila misliti, da bi ostala sama. Sem pa morala odpreti srce za novo ljubezen. Ko sem opravila s prvim zakonom, sem imela srce pripravljeno na nova čustva. Takrat sem začela z obredom klicanja ljubezni. 

»Priklicala sem si moškega iz sanj.«

Ko sem bila še najstnica, sem si pred spanjem predstavljala, da se bom poročila z visokim temnim moškim z očali. In spoznala svetlolasega moškega z modrimi očmi in se z njim poročila. (smeh)  Svoj večerni obred sem seveda opustila in pozabila nanj. Ko pa sva se z Blažem razšla, sem obnovila svoje sanjarije in si zvečer pred spanjem rekla: Da bi le spoznala ljubezen svojega življenja. Da bi znova ljubila. Ob tem pa sem avtomatično spet videla visokega, temnega moškega z očali, istega, kot sem ga sanjala kot najstnica. Torej, vsak večer pred spanjem sem zaprla oči in pomislila na ljubezen, ki me čaka. To me je zazibalo v spanec. 

In ko sem čez nekaj časa spoznala Kamenka, sem takoj po prvem srečanju prijateljici napisala sporočilo: »Spoznala sem moškega, za katerega sem ti rekla, da se bom z njim poročila.«

Ona mi je odpisala nazaj: »Ali je tudi on spoznal punco, s katero se bo poročil?« Zasmejala sem se in ji odpisala: »Baraba.« (smeh) 

V trenutku, ko sem ga prvič zagledala, me je povsem spodneslo. Prišla sem na poslovni sestanek v njegovo agencijo. Stopila sem v pisarno in Kamenko je vstal s kavča. Pomislila sem:«Mati moja, kako je lep!« Nisem razumela, kaj mi je rekel ob stisku roke, v bistvu si nisem kaj prida zapomnila s sestanka. V nekem trenutku, ko mi je predstavljal projekt, mi je rekel:»Verjetno je to slabo znamenje, ker si nič ne zapisuješ.« V zadregi sem mu odgovorila: »Ne, saj si vse zapomnim.«

Naslednjič sva se videla šele čez nekaj mesecev, ko sem vodila dogodek, za katerega me je najela njegova agencija Adrema, pri kateri zdaj delam tudi jaz. Bil je čudovit dogodek, s Kamenkom pa sva se ves čas gledala. Se je pa potem med nama odvijalo počasi; veliko sva si pisala. Ure in ure, cele noči sva si pisala sporočila, preden sva sploh šla prvič skupaj nekaj pojest. Srce sva si izlila v teh sporočilih. Ko sva se potem videla, je bilo tako, kot da sva si že povedala stvari, ki so nama bile ključne. Kot bi že bila zaljubljena pred prvim zmenkom. 

Sta se bala? 

Tudi. Predvsem sva oba vedela, da je med nama resno. In ker je tako resno, imaš strahospoštovanje do tega, oba sva imela za sabo zakon, ki je bil ravnokar končan, tako njegov kot moj, vsak je imel dva otroka iz prvega zakona, ki sta bila v obdobju privajanja na ločitev, midva sva bila pa noro zaljubljena.
V veliko oporo nama je bilo pisanje. Ko sem dala otroka spat, sem šla za računalnik in sva si pisala, pisala … Zelo močno sva čutila drug do drugega že od začetka. Vse, kar sva vedela, je bilo dejstvo, da si želiva biti skupaj. In to je moralo biti dovolj, da sva začela stopati po skupni poti.«

»Ničesar nisva hotela narediti narobe.«

Največ skrbi sva imela glede otrok. Razmišljala sva, kako se bodo otroci med sabo razumeli, kako bosta njegova dva sprejela mene in kako moji dve njega. Po nepotrebnem naju je skrbelo, ker so se otroci med seboj dobro ujeli. Gotovo tudi zato, ker sva bila midva tako naklonjena in zato, ker so res krasni otroci. Mali dve sta veliki prijateljici. Tara je bila na začetku najine zveze stara dve leti, Lina je imela tri, in sta rasli skupaj. Veliki prijateljici sta, v bistvu odraščata skupaj. Ian in Neli pa imata prav tako prijateljski odnos, Ian je zdaj star 19 let, Neli 20, tako da jih je luštno gledati – otroke, ki so se združili zaradi najine ljubezni. To me vselej gani.«

Prvo srečanje z otroki 

»Tuhtala sva, kako bi prvo srečanje naredili čim bolj naravno, potem sva to naredila tako, da sem jaz peljala Neli v kino, Kamenko pa Iana. Po koncu filma smo se ‘naključno’ srečali. Neli in Ian se še zdaj režita temu dogodku in pravita, da je bilo tako prozorno in da sta oba čutila, da je nekaj med nama, tako da se nisva najbolj izkazala. (smeh)  Pri malih dveh pa je bilo povsem preprosto – enkrat sva ju pripeljala skupaj in sta se takoj zaigrali. Z majhnimi res ni težko, ob njih je vedno veliko dobre hrane, igranja in smeha.« 

O novi ljubezni in drugem možu

Zelo sem srečna, da sem odprla srce ljubezni, ki je zame tako pomembna. Težki, veliki strahovi so odpadli in ko sem začela zvezo s Kamenkom, sem spet postala Alenka, kakršna sem bila v mladosti: vrnila sem si radoživost in veselje. Zelo lepo nama je skupaj; pisana sva si na srce. Zelo rada se imava, zelo rada preživljava čas skupaj in zelo veliko sva skupaj – skupaj delava, skupaj sva v prostem času.

A druga ljubezen ni nekaj, kar bi se zgodilo čez noč, in tudi srečen odnos ni prišel kar sam od sebe. S Kamenkom nisva takšen par, kot sva zdaj, že od začetka. Vsak od naju je v zakon prinesel svoje bolečine. Šla sva po poteh, stezicah, bolečinah, veselju in ustvarila najin odnos močan in resničen, bolj resničnega odnosa v svojem življenju še nisem imela.«

Z drugim možem sem uresničila samo sebe

»S Kamenkom sem uresničila samo sebe. Vedela sem, kakšna ženska sem, kaj vse zmorem, kaj si želim, in s Kamenkom sem šla zelo lepo po poti uresničevanja svojih sanj. Celo tako daleč je šlo, da se ne bojim več letenja, da nisem več alergična na določena živila … Vse življenje sem bila zelo alergična na jagode, na kivi in morske sadeže. Nikoli jih nisem jedla. Kako leto po tem, ko sva se s Kamenkom spoznala, sem sedela za mizo s posodo z jagodami in punce so mi rekle: »Mami, alergična si.«

Odgovorila sem jim: »Ne vem, če sem še.« Pojedla sem celo skledico jagod. In mi ni bilo nič. Šla sem na morje ter tam jedla morske sadeže in ni mi bilo nič. Ne morem reči, da se je to zgodilo zaradi njega.

Prepričana pa sem, da sem svoj organizem ‘resetirala’ ob tem, ko sem začela znova. In ko sem začela znova, nisem imela več potrebe po alergijah, po strahu pred letenjem, po celem kupu stvari, ki so mi prej omejevale življenje.

Postavila sem se na noge in začela na novo. Opogumljena zaradi moči, ki sem jo čutila, si nisem več zapirala sveta. Kako nenavadno, kajne? Kot televizijska novinarka sem bila nenehno na očeh javnosti, obenem pa sem zelo zaprla svoj svet in ga naredila majhnega. Medtem ko sem prihajala v vaše domove, sem sama živela v zelo ozkem svetu. Tako mi je bilo lažje. Tako mi je bilo bolj varno. A ko sem spoznala Kamenka in si dovolila ljubezen, nisem imela več razloga, da si svet zapiram. Odpirala sem ga počasi, nekatere stvari tudi zelo na hitro, na primer potovanja. Moje prijateljice so bile povsem iz sebe, ko sem govorila: »Grem v Pariz, bila sva v Barceloni.« Ko so me vprašale, kako sem šla, sem odgovorila: »Zlahka.« Šla sem namreč obogatena, opogumljena z ljubeznijo, ki sem jo dobila od Kamenka. Še danes me gleda kot najbolj postavljeno žensko na svetu in tega njegovega pogleda sem se navzela tudi sama ter začela tudi sama verjeti vase.

Kako ti je uspelo osrečiti sebe in seveda tudi njega?

»Vedno sem imela občutek, da nam je vse čisto blizu, na dosegu rok. Menim, da je treba samo to, samo stegniti roko, priti blizu. In to je najina povezava. Bližina, ki jo imava. Dovolila sva se dotakniti drug drugega in si priti blizu, najbliže. To je najina sreča. Da sva si lahko tako blizu. To je nekaj najlepšega. 

Veliko ljudi je na svetu, ki si zelo želijo ljubezni.

»Veliko ljudi je na svetu, ki si zelo želijo ljubezni. In obenem je vedno tako: če si ti želiš ljubezni, si jo želijo tudi drugi ljudje. Torej je na svetu veliko ljudi, ki hrepenijo po ljubezni. A vprašanje je, koliko korakov je treba narediti drug proti drugemu. In ali se jih upaš narediti. Ampak – saj nimaš česa izgubiti! Ko si enkrat velika punca, se nimaš česa bati. Kaj pa se lahko zgodi? Se pač ne bi izšlo. In kaj?

Nesreča in bolezen sta naju opomnili, naj ne čakava več 

»Skupaj sva začela živeti pred štirimi leti, ko sva se poročila, pred tem pa sva živela vsak v svojem – Kamenko v hiši na Rakitni, jaz pa v Ljubljani z deklicama; večino noči je Kamenko spal pri meni in vse vikende smo bili skupaj na Rakitni. Pred poroko oz. odločitvijo za skupno življenje se je zgodilo nekaj stvari. Prva je bila, da je imel Kamenko težko prometno nesrečo, pri kateri je imel zelo veliko sreče, da je preživel, in druga, da je za hudo boleznijo zbolela moja mama.
To nama je dalo vedeti, da nimava kaj čakati, da je življenje krhko in nepredvidljivo. Mama je bila na najini poroki tako dobro, da je plesala ter bila srečna za naju. Bil je pravi čas za skupno življenje. 

O prednostih druge žene

Imaš izkušnje – veš, kje se lahko hitro zatakneš v odnosu. Te situacije hitro prepoznam in se jim izognem.

Veliko bolj sem spoštljiva do drugega zakona, ker vem, kako hitro se zgodi, da zakon izgubiš, da izgubiš intimno bližino moškega, ki si ga nekoč ljubil.

Moja velika prednost je, da sem dobila Taro in Iana – Ian je moj edini ‘sin’, moj pastorek. Nikoli si nisem mislila, da bom imela priložnost videti odraščati fanta.

Možnost imam živeti v razširjeni družini in živeti dva vzgojna principa ter videti, da obstaja še kaj drugega razen moje vzgoje.

Otroci so imeli možnost razširiti svoj svet, čudovito se mi zdi, da sta Tara in Ian hodila k moji mami v Krško na praznovanje in da gresta k mojemu očetu ter da hodita Lina in Neli h Kamenkovi mami v Maribor na kosilo. To je zelo širok svet. Včasih pride moj bivši mož po najino hči, da bi šel z njo v kino, in vzame zraven še Kamenkovo hči. 

Predvsem pa sem našla ljubljenega moškega, ki ga obožujem. Tako, kot me gleda Kamenko, me ni gledal še nihče. Zaradi tega pogleda je bilo vredno skozi vse. In šla bi znova. In spet.