Ste se kdaj vprašale, kakšna bi bila vaša finančna slika danes, če bi vam starši že kot deklicam nudili prave lekcije o ravnanju z denarjem?

Kako super bi bilo zdrave vzorce in prepričanja prenesti v svet odraslih? Jaz sem se, večkrat. In vsakokrat znova sem ugotovila, kako zelo pomembna je finančna vzgoja in kako močno vpliva na našo prihodnost. Pa ne samo jaz. Dnevno se pogovarjam z ljudmi in opažam, kje vse so starši ‘zgrešili’ s svojo vzgojo in kako so nehote zapečatili finančno usodo otrok.

Vzorci, prepričanja, ki nas preveč omejujejo

»Že mama je bila vedno brez denarja. Očitno sem to podedovala po njej.« 

»Nikoli mi ni bilo treba skrbeti za denar. Starši so mi ga dali vsakokrat, ko sem jih prosila zanj. Tudi med študijem mi ni bilo treba delati. Ko sem dobila prvo plačo, nisem vedela, kaj bi z njo. Privoščila sem si oblačila, kozmetiko, potovanja. Zdaj, ko imam družino, pa nisem vajena dajati na stran. Doživljam pravi stres.« 

»Življenje s krediti je bilo nekaj normalnega. Tudi sam danes ne znam drugače.«

»Starši so bili vedno brez denarja. Kadar sem želel, da bi mi nekaj kupili, je bil odgovor vedno: ‘Ne, nimamo denarja.’ Obljubil sem si, da bom jaz ravnal drugače in otroku nikoli ne bom ničesar odrekel, ne glede na zmožnosti.«

To je le nekaj prepričanj ljudi, ki se danes dnevno borijo s finančnimi izzivi, saj je bil to del njihove družine, del vzgoje. Pa je prav, da bodo zdaj to dediščino predali naprej svojim otrokom? Ne. Ni prav. Otroci si tega ne zaslužijo. In ne glede na svoje finančne zmožnosti jim lahko damo zelo lepe finančne lekcije, ki jim bodo pomagale do finančne brezskrbnosti.

Ko nas otrok spremlja na vsakem koraku …

Sama nisem dobila ravno spodbudnih vzorcev. A imela sem srečo (še vedno jo imam), da delujem na področju, ki mi jih je pomagalo spremeniti. Seveda se občasno še prikradejo v moje misli, a jih že zelo dobro zaznam in nadvladujem. Joj, raje ne pomislim, kakšno bi bilo danes moje življenje, če ne bi bila profesionalno vpeta v svet osebnih financ in ne bi sama postala mentorica. Vas zanima, kakšno? O tem sem več napisala v knjigi …

Zelo pomembno je, da najprej ozavestimo napake svojih staršev in razmislimo, česa preprosto ne smemo prenašati naprej. Mi smo namreč zgled svojim otrokom in spremljajo nas na čisto vsakem koraku (če hočemo ali ne). In nanje ne vplivamo le z besedami, temveč z dejanji, še posebno s tistimi, ki se jih niti ne zavedamo. In to velja za čisto vsa področja vzgoje.

Pogosto sem deležna tudi vprašanja, kaj ne bi morale že šole poskrbeti, da bi otroke naučile pravilnega ravnanja z denarjem? Ja, vsekakor. A šole ne morejo prevzeti odgovornosti v celoti. To moramo prevzeti starši! Šole jim lahko dajo teoretično podlago, večino vzorcev in praktičnega znanja pa bodo otroci prinesli od doma. 

Varna finančna prihodnost naših otrok

Kot sem napisala v svoji zadnji knjigi Na pomoč! Kako naj otroka naučim ravnati z denarjem? si marsikateri odrasli človek še danes ne upa niti predstavljati:

• da bi živel brez posojil, limitov in kreditnih kartic, 

• da bi si vedno lahko kupil, kar resnično potrebuje, ne glede na to, ali bo še delal za denar ali ne,

• da bi delal tisto, kar ga resnično veseli, pri čemer se ne bi obremenjeval s skrbjo, ali bo lahko poravnal vse obveznosti,

• da bi se imel sam možnost odločiti, kdaj bo prenehal delati za denar, ne da bi moral čakati do šestdesetega, petinšestdesetega leta ali celo dlje, da mu zeleno luč za to prižge država. 

Si predstavljate, da bi se lahko me predčasno upokojile? Da bi imele recimo pri petinštiridesetih ali petdesetih tako veliko naložbeno vrečo, da bi le še uživale življenje? No, če smo me malce v zamudi, lahko pomagamo svojim otrokom.

Znanje in orodja so danes na voljo – samo še akcija in reakcija 

Znanje danes lahko pridobimo, orodja tudi. Potem moramo le še vse skupaj združiti in prenesti v prakso. Otroku lahko namreč že zelo zgodaj pokažemo prve korake pravega ravnanja z denarjem, mu pojasnimo pomen načrtovanja porabe, ga usmerjamo pri odločitvah, mu pojasnimo pomen varčevanja, ga spodbujamo k uresničitvi ciljev itd.

Zatorej, drage nepremagljive. Prihodnost vaših malih zakladov je v vaših rokah. Čez leto ste že zelo dobro postavljale svoje finančne temelje (upam), zdaj pa je čas (ponekod celo skrajni čas), da jih pomagate postaviti tudi svojim otrokom.

Jaz vas z veseljem popeljem po tej poti, če se mi boste le pustile voditi. ?