Po zapisu “Stara, jaz letos ne grem v kopalke”, ki je poleti požel res veliko zanimanja, so me na cesti ustavljali ljudje in mi dopovedovali, da res nisem debela in, da jim res ni jasno, zakaj se tako sekiram. Vsakemu razložim, da niso dojeli bistva mojega pisanja. 

Govorila sem namreč o tem, kako ženske same sebi ne dovolimo biti srečne in da smo nenehno z nečim obremenjene: naj bo to barva las, narastek, neurejeni nohti, nepospravljeno stanovanje … Rade si postavljamo meje, standarde. Bodimo iskrene in se vprašajmo, kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo imele pospravljeno stanovanje in smo se kljub temu obiskom opravičevale v stilu “Joj, oprosti, veš, nimam najbolj pospravljeno”,ali pa smo med pogovorom skrivale nohte pred drugimi, da ne vidijo, kako neurejeni so. … Še vedno se, tako kot sem se v Stara, jaz letos ne grem v kopalke, sprašujem, ZAKAJ se tako zelo obremenjujemo z vsem? Za koga? Odgovor je na dlani. Samo ZASE!!! Za nikogar drugega. Ampak se tega niti ne zavedamo … Ali res mislimo, da nekdo, ki pride na obisk, pride v bistvu v kontrolo, koliko prahu imamo na polici? Ali pa preverjati, koliko nezlikanega perila leži na sedežni?

Ali res mislimo, da nekdo, ki pride na obisk, pride v bistvu v kontrolo, koliko prahu imamo na polici? Ali pa preverjati, koliko nezlikanega perila leži na sedežni?

Pomislite, ste ve kdaj prišle k prijateljici s tem namenom? Neeee!!! No? In? Tudi ona ne pride k vam zaradi tega, ampak verjetno zaradi tiste dolgo obljubljene kave in babjega čveka, kajne? Če pa že obstaja, Bog ne daj, nekdo, ki dejansko pride k vam v kontrolo … hitro ga dajte na največjo možno distanco, ker tak človek nima kaj iskati v vašem življenju. Negativnosti naokoli nas je tako ali tako čisto preveč in ne potrebujete še dodatne.

Iskreno, tudi sama sem oseba, ki si nenehno postavlja neke standarde in roko na srce, trenutno je moje življenje en sam velik urnik. Vsaka stvar je točno določena, kdaj in kje se bo zgodila ter, koliko časa bo trajala! Na minuto! Nekateri bi rekli, da sem obupna, jaz pa pravim, da sem carica! Ker le na takšen način uspem vse, kar sem si zastavila, tudi izpeljati!!! Še malo in bom možu napisala časovnico, kdaj sem mu na razpolago za zakonske obveznosti☺  (malo se šalim seveda, ampak nismo pa daleč od resnice)☺.

Torej BABE, ne bodimo neumne. 

Znižajmo svoje standarde in preložimo delo še na koga drugega. Naši soprogi so sposobni čisto lepo izpeljati mariskatero obveznost namesto nas in prav tako tudi otroci. Nekje sem zadnjič prebrala in se nasmejala do solz, da, če moškemu nekaj naročiš, da izpelje, bo to naredil in ga res ni treba vsake POL LETA na to opominjati☺. Tako ali tako živimo v svetu, ko svoje otroke preveč ujčkamo in jih preveč zavijamo v vato. Zato jim dajmo kako obveznost in jih seveda potem tudi pohvalimo.

Kolikokrat ste že izgovorile stavek: “A SEM JAZ SUŽNJA PRI TEJ BAJTI SLUČAJNO? Mi slučajno na čelu piše TELE?” Ali pa: “A jaz kitajsko govorim?”

No, jaz sem jih kar pogosto, dokler nisem prišla do spoznanja, da MORAM nekaj spremeniti, ker bom drugače znorela. Želela bi imeti čas zase, za telovadbo, se s prijateljico dobiti na kavi, imeti pospravljeno stanovanje. Želim si imeti urejene vse poslovne obveznosti. Želim si imeti dovolj časa za otroke, želim si biti srečna, želim si imeti dober odnos z možem… A vse ne gre. Sploh, ko sta pri hiši petletnica in dojenček, poeg tega pa imam tudi takšno službo, da ljudje od mene pričakujejo, da jim bom non stop na razpolago.  

In tako sem uvedla ta svoj FAMOZNI URNIK, s katerim sem mimogrede okužila tudi moje prijateljice in so mi za to neznansko hvaležne. Vse zgoraj naštete želje so me prislile, da sem svoje življenje ORGANIZIRALA: 

• Najprej sem malo spustila standarde! Prahu ne brišem vsak dan, prav tako ne sesam vsak dan. (Resno se nagibam k nakupu robotskega sesalnika. Sem enega že imela leta nazaj, pa je crknil. Je revež menda preveč garal☺. Mnenja tistih, ki ga imate o tem, ali ste z njim zadovoljne, so zelo dobrodošla!)
• Potem sem svoja dva velika otroka (eden od njiju je mož) naučila pospravljati stvari nazaj na svoje mesto. O črni vreči sem že pisala (na hitro: vsak večer, pred spanjem, je strašila po bajti vreča za smeti. Vse, kar ni bilo na svojem mestu, se je znašlo v njej. Vse! Tudi očala za nekaj sto evrov. Seveda, tega nisem pometala stran, ker sem preveč varčna, ampak samo misel na to, da je mama tako nora, da bo zmetala vse stvari v smeti, je bila že dovolj velik poduk vsem).  Samo dvakrat je bil potreben ta ukrep z vrečo, tretjič je bilo čudežno vse na svojem mestu. Vendar POZOR! Vsake toliko časa, na približno 14 dni, morate vajo z vrečo ponoviti in svoje sostanovalce opomniti, da še vedno obstaja 😉 . Kmalu je dovolj samo stavek: “ Ej, Šajana, mi prineseš prosim črno vrečo,”, ki prikliče izbuljene oči in že hitro pospravlja stvari za seboj. 

Torej: črna vreča je ZAKON!

• Škatle za vsak dan. Se tudi vam dogaja, da imate z otroci pred vrtcem, šolo ( sploh tisti, ki imate doma majhne deklice, mi boste verjetno pritrdili) strašne “težave”, jutranje prepire na temo KAJ NAJ OBLEČEJO? “Ne bom tega”, “Danes bi to” in podobno. Že zjutraj mi je včasih uspela povleči živec iz pete!  

Tudi za to, sem našla rešitev! Škatle za vsak dan!

To je videti takole: na vsako škatlo sem napisala ime dneva (ponedeljek, torek, sreda …) in vsako nedeljo imava 15-minutni dogodek. “Fashion Show.” Šajana se preoblači, se afnava, pogovarjava in skupaj pripraviva oblačila za vsak dan v tednu, vse od nogavic naprej. To zloživa v škatlo, in jo dava na svoje mesto. NE BOSTE VERJELI KAKO JE TO SUPER STVAR! Zjutraj vzame škatlo na kateri piše dan v tednu, danes je recimo sreda in je vzela SREDO, SE OBLEKLA BREZ PREGOVARJANJ in šla v vrtec! Najpomembnejše pa je to, da gremo v vrtec popolnoma brez stresa, dobre volje in vsako nedeljo se ob pripravi oblačil in skupnemu afnanju res zabavava. TOPLO PRIPOROČAM!!!!

Torej: ŠKATLE SO ZAKON!

• Urnik. Vsem preveč zaposlenim ženskam pa toplo priporočam res eno ZAKON stvar. Verjetno se tudi vam dogaja, da cel dan delate kot nore in na koncu dneva nimate kaj za pokazati?

Meni se je to dogajalo vsak dan!!! Sploh, ker imam pisarno v hiši, sem cel dan nekaj delala, bila zvečer zmatrana kot pes  in na koncu dneva nisem imela nič za pokazati. Že na začeku sem omenila, da sem si omislila moj famozni urnik in to je ta najbolj zakon stvar!

Nedelje so tako poleg tega, da s Šajano pripravljala stvari v škatle, namenjene tudi pisanju urnika, oziroma, lahko mu rečemo tudi “TO DO LIST”.

V njem si po dnevih določim, kdaj preoblačim postelje, kdaj perem perilo, kdaj zlagamo perilo (to je nekaj, kar počnemo skupaj), dan, ko skupaj ustvarjamo, dan ko skuuupaj gledamo risanko in dan, oziroma ura, ko ima MAMA čas zase – Brez te postavke v urniku mi zagotovo ne bi uspelo najti recimo termina za telovadbo.

Ko smo že ravno pri telovadbi: ta zapis sem začela pisati z namenom, da opišem, kako sem se lotila telovadbe in hujšanja, potem pa sem zabluzila o pospravljanju. Torej, telovadba pride na vrsto drug teden. Da vas malo zmotiviram?.

Torej, povzetek mojega zapisa: URNIK, VREČA, ŠKATLE! Plus spuščeni (malooo spuščeni )standardi in dodeljevanje hišnih opravil osebam, ki so starejše od enega leta. Rezultat je SREČNA MAMA in ZADOVOLJNA DRUŽINA!!!!! AMEN! ☺ 

Foto: Peter Irman