Dnevnik s popotovanja po čarobni Islandiji

Tisti drugi največji evropski otok, ki skriva v sebi nešteta bogastva. Prostrane planjave vam bodo pričarale svet neskončnih možnosti in zdelo se vam bo, da Zemlja nima meja.

Nekje v daljavi se bo svetlikal kakšen zloglasen vulkan, ob cesti vas bo začaral mogočni ledenik, na sprehodu vas bo pozdravilo parenje tal. Veter, ki vas bo spremljal na vsakem koraku, vam bo dajal slutiti, da se pred vami odkriva resnično nekaj novega, nedoživetega, fantastičnega. Islandija že pred obiskom sama po sebi nosi v sebi neko posebno mističnost in ko boste izstopili iz letala, vas bo ta zadela z vso močjo. Dežela ledu in ognja vam odpira svoja vrata, da se potopite v njej. Čarovnija se začenja.

Le nekaj več kot 300.000 ljudi živi na otoku in po raziskavah naj bi vsi izvirali iz majhnega pradavnega plemena ter si bili tako bolj kot ne vsaj v daljnem, če ne že kar bližnjem sorodstvu. Ekonomsko dobro situirana država vas bo morda presenetila z izjemnim pomanjkanjem dreves, ki so jih v davnini vikingi posekali in se jih prebivalstvo šele zdaj trudi ponovno zasaditi. Ali pa vas bodo presenetile temperature, ki vendarle ne bodo tako ledene kot nakazuje ime (no, vsaj poleti ne; pozimi boste kar zmrzovali). Zagotovo pa je to država, ki se jo splača obiskati dvakrat, česar sam običajno ne prakticiram: poleti, ko vse zeleni, in pozimi, ko se odene v debelo snežno oddejo in se dan skrajša le na 4-5 ur sončne svetlobe. Islandija je resnično pravi mali popolnoma svojevrsten in neponovljiv biser. Ste za to, da se zapeljemo po njem in ga skupaj raziščemo?

1. dan: Rejkjavik z okolico

Razdalje na Islandiji so precejšnje. Močno svetujem najem avtomobila, da boste otok lahko resnično doživeli v vsem njegovem sijaju. Postopek prevzema na letališču je precej enostaven, predvsem pa hiter. Cena: od 600 EUR/teden naprej.

Če pristanete zgodaj popoldan, se vam pot splača nadaljevati na polotok Reykjanes, na katerem se boste prvič srečali s prostranimi islandskimi ravnicami, preprostimi (večinoma kovinskimi) hišami in minimalistično opremljeno okolico. Odpravite se do slikovitega svetilnika Garður, kjer boste lahko naredili prvo markantno fotografijo za svoj album (ali Instagram), nato pa pot nadaljujte do prve unikatne postojanke na vaši poti po Islandiji: mostu, ki povezuje dva kontinenta — severnoameriško in evrazijsko tektonsko ploščo. Obe znamenitosti sta prosto dostopni in brez vstopnine.

Za poznopopoldansko razvajanje po dolgem potovalnem dnevu si privoščite obisk znamenite Blue Lagoon. Že sam prihod vas bo navdušil, saj je pogled na turkizno modno vodo ter bele obloge na vulkanskem skalovju zares fascinanten. Laguna sama je sicer oblikovana naravno, prav tako je naravna lava, ki jo boste videli vse naokrog, voda pa ni izvirska, temveč je zgolj stranski produkt delovanja bližnje geotermalne elektrarne. Naj vam to nikar ne ukrade čara, ki ga vendarle ima; voda ima izjemne zdravilne sposobnosti.

Dan zaključite v centru Rejkjavika, v katerem lahko za začetek samo prespite, osrednji ogled znamenitosti pa si prihranite za konec potovanja.

2. dan: Od Rejkjavika do Akureyrija

Z družbo smo si zadali, da bi želeli v 8 dneh potovanja videli čimveč Islandije in jo dodobra doživeti. Posledično to pomeni nekoliko več natempirane vožnje, a če je družba prava, to ni težava.

Pot do Akureyrija je precej dolga, a si boste na poti oči razvajali z neverjetnimi prizori prečudovite narave. Če želite na tem popotovanju doživeti resnično vse, se odpravite iz hotela zgodaj zjutraj in morda vam bo potem ostalo dovolj časa, da se ustavite v nacionalnem parku Snæfellsjökull, ki je znan po 700.000 let starem vulkanu Snæfell in ledeniku Snæfellsjökull, lavi, številnih ptičjih vrstah in slapu Kirkjufellsfoss. Sami smo ta del preskočili, glavni razlog pa je bil predvsem ta, da nas je kup vulkanov, ledenikov in slapov čakal v preostanku potovanja na lokacijah, ki niso toliko oddaljene s poti.

Naša prva postojanka tega dne je zato bila skala Hvitserkur, ki je oblikovana kot nosorog in jo boste videli na številnih fotografijah. Pot smo nato nadaljevali proti Akureyriju na severu ter se ob tem ustavili pri travnati cerkvi Víðimýrarkirkja Turf Church, ki je ena zadnjih travnatih cerkva na Islandiji in vredna ogleda že zato, ker je tovrstno cerkev moč le redkokje videti. Stoji na samem, načeloma je zahtevane nekaj malega vstopnine, a ko smo jo obiskali sami, plačilo ni bilo potrebno.

Glaumbær Farm & Museum

Pot smo nato nadaljevali proti Glaumbær Farm & Museum, kjer lahko občudujete travnate hiše (hiše, pokrite s travo), v muzeju pa vidite, kako so Islandci nekoč živeli. Trava je v deželi, kjer je dostop do drugih materialov bila precejšnja težava, predstavljala odlično izolacijo v dolgih zimah ter prebivalce ščitila pred večmesečnim mrazom.

Po ogledih se odpravite proti Akureyriju, prikupnemu majhnemu ribiškem mestecu na severu, ki se nahaja v zalivu najdaljšega islandskega fjorda in predstavlja pomembno pristanišče. Mestece so razglasili za glavno mesto severne Islandije, saj je največje mesto izven gosteje poseljenega jugozahoda, v njem pa si lahko ogledate mestno cerkev, botanični vrt, muzej ali pa se samo sprehodite po ulicah. Pozor: 10 minut iz Akureyrija si lahko ogledate tudi Jólagarðurinnu, prikupno božično hiško.

3. dan: Od Akureyrija do Husavika

V dan se lahko zbudite močno vznemirjeni, ker vas čaka prvo srečanje s pravo vulkansko aktivnostjo – tako, ki jo lahko vidite, vonjate, slišite, občutite. Od blizu. A gremo lepo po vrsti.

Danes ne bo veliko vožnje, zato se zjutraj še na hitro sprehodite po Akureyriju, preden se od njega poslovite. Na takšnih potovanjih želim vedno doživeti čimveč, ker se na mesta verjetno ne bom več nikdar (ali pa vsaj ne kmalu) vrnil — in pred slovesom za zmeraj sem Akureyri želel doživeti še enkrat. Vasica me je s svojo barvitostjo čisto prevzela.

Slap bogov, imenovan Goðafoss.

Prvi postanek na današnjem potovanju je slap bogov, imenovan Goðafoss. Po legendi naj bi slap dobil po ime po zanimivi zgodbi: pred mnogimi stoletji je znan islandski zakonodajalec uzakonil krščanstvo kot uradno vero na Islandiji, ob tem pa naj bi vrgel kipe nordijskih bogov v ta slap (zato slap bogov). Zgodba naj bi bila izmišljotina iz 19. stoletja, a je kljub temu upodobljena na enem izmed oken v cerkvi v Akureyriju, ki ste ga obiskali dan prej. V vsakem primeru je slap izjemno mogočen in vreden ogleda, predvsem pa enostavno dostopen.

Po slapu nadaljujemo pot proti našemu prvemu vulkanu, a na poti po naključju zagledamo Hverir. Že v daljavi se vse kadi in zaslutimo, za kaj gre: mestece, kjer vam dobesedno vre pod nogami. Ugotovimo, da bomo tokrat prvič — nekoliko prej kot načrtovano — videli vulkansko aktivnost od blizu. In uh, kako te zadane, že ko stopiš iz avta. Vonja v zraku se ne da opisati. Žveplo, prepleteno z drugimi plini in vonjavami, te sili v to, da bi najraje pobegnil. Vonj je res intenziven, a se veter kmalu obrne in ga odpihne. In potem se začne sprehod med žuborenjem.

Nepregledna množica majhnih naravnih bazenčkov raztopljeni kamnin ti da misliti o magmi in izjemni moči narave, ki se skriva nekaj metrov pod nogami. Poti so jasno označene in le korak v napačno smer je lahko nevaren za podplate vaših čevljev, če ne že kaj resnejšega, a to je mesto, ki ga morate nujno doživeti.

Ko boste stali tam, se ne pozabite ustaviti, pomiriti in gledati vsega okoli vas ter razmisliti o vsej tej moči, ki jo ima narava, ter sredi kakšnega čudeža živimo, pa se sploh ne zavedamo.

V bližini najdete tudi Myvatn, ki je mesto, kjer boste lahko videli veliko število vulkanskih in geotermalnih pojavov: jezera, geotermalne bazene, polja ohaljene lave, vulkane itd. Naj vas parenje tal ob sprehodu ob jezeru nikar ne prestraši; to je tukaj normalno in Islandci naravno energijo vročih tal uporabljajo tudi za peko njihovega tradicionalnega kruha (fascinanten postopek, ki si ga lahko ogledate tukaj). Na tem območju boste našli tudi naravne skulpture iz ohlajene lave, imenovane Dark Cities, kjer naj bi po legendi satan padel na tla, ko je bil izgnan iz nebes. Palčki (da, tudi legende o teh so po Islandiji močno razširjene) bi ga naj nato izgnali iz te regije, Dark Cities pa spremenili v svoj dom.

Po nadaljujte proti znameniti elektrarni v Krafli in vulkanu Viti, ki se ponaša z jezerom turkizne barve v kraterju in je super točka za spominsko fotografijo. Če ste bolj avanturistično razpoloženi, najdete v bližini geotermalno območje Leirhnjúkur, po katerem vodi kar nekaj pohodniških poti med ohlajeno lavo, iz katere pa se na nekaj koncih še vedno pari.

Dettifoss velja za najmočnejši slap v Evropi.

Po vulkanskim doživetjih se odpravite dalje proti slapovom. Prvi od obeh danes je slap Dettifoss, najmočnejši slap v Evropi (nekateri sicer trdijo, da je “šele” drugi najmočnejši). Je kar umaknjen s poti, vožnja do njega pa je temu primeru zares zanimivo doživetje (beri: cesta je makadamska in precej “luknjasta”, zato pazite, kakšen avto najamete). A pogled na sam slap, ko se uspeš pripeljati do njega, je res impresiven. Preden boste sam slap zagledali, se boste morali nekoliko sprehoditi (ok. 10 minut), a vas bo že pred tem prevzelo mogočno bučanje v daljavi in pršenje vode, ki ga povroča mogočen padec slapu z višine več kot 44 metrov. Pazljivo ob fotografiranju: robovi niso zavarovani z ograjami, celotno območje ob slapu pa je zaradi povečane vlage spolzko.

Za slapom Dettifoss se zapeljite še k 15 minut oddaljenemu slapu Selfoss, ki je sicer manj impresiven, a če ste že na tem koncu otoka, ga je potrebno videti. No, naj vas “manj impresiven” ne zavede: še vedno je to mogočnejši slap o kateregakoli slovenskega, zato kar pogumno pot pod kolesa in noge.

Hvevir

Sledi pot do končne postojanke za danes — mesta Husavik, kjer bomo tudi prespali, a seveda tudi tukaj ne gre brez novega doživetja: opazovanja kitov. Po več dneh v avtu prav prija sesti na ladjo in se v miru za nekaj ur odpeljati na odprto morje na lov za velikani morskih globin. Najznamenitejši organizator tovrstnih izletov so Gentle Giants, a pozor: pri izletu gre za opazovanje kitov v naravnem okolju, tako da temu dejstvu prilagodite svoja pričakovanja. Reklamno gradivo bo sicer ponujalo osupljive fotografije, na katerih se kiti mečejo iz vode, a obstaja izjemno majhna verjetnost, da bi vam uspelo tak prizor videti tudi v živo. Pričakujte torej le nekaj hrbtnih plavuti in repov, ki jih boste videli, ter se veselite vsega, kar bo več od tega. A tudi to je izkušnja, ki jo morate doživeti, če je še niste. Že sama misel na to, da le nekaj metrov stran mirno plava večtonski čudež narave, je fascinantna.

Večer preživimo v osamljenem hotelu nekaj minut iz Husavika, lociranem na prazni ravnici sredi neokrnjene narave. Zdi se, da smo na koncu sveta in občutek je izjemen.

4. dan: Od Husavika do Höfna

Danes je pred nami dan z veliko vožnje, saj se moramo premakniti s severa otoka na jugovzhod. Na poti se ustavite v Stuðlagil Canyon, ki je sicer težje dostopen, a je v lepem vremenu super sprehod od parkirišča do prizorišča. Lokacija je resnično prizor z razglednic: turkizno zelenomodra voda, ki se vije med nenavadnimi navpično oblikovanimi naravnimi skalami je pogled, ki ga lahko vidiš le redkokje, če sploh še kje drugje kot prav tukaj. Verjetno se boste nekoliko lovili glede najboljšega parkirnega mesta, ker je to kar precej oddaljeno od mesta, kamor ste namenjeni, a verjemite, da je vredno (no, če je uspelo nam v dežju, bo tudi vam v lepem vremenu).

Blue Lagoon

Nadalje nas je pot peljala v Puffin Marino na vzhodu, saj je Alen v naši družbi velik poznavalec ptic, Puffin Marina pa je glavno mesto, kjer gnezdijo ptiči, imenovani puffini ali po slovensko mormoni. Sami smo bili nekoliko pozni, saj je obdobje njihovega gnezdenja (to traja od aprila do septembra) že prihajalo h koncu in jih je bilo manj, a če ulovite kak julij, vas bo prizor tisočih in tisočih drobnih prikupnih mormonov v zraku resnično začaral. Sicer so ti očarljivi ptiči tudi lokalna specialiteta, a kot dolgoletni vegetarijanec o tem ne bi izgubljal več besed, haha. Za namig pa tole: ker je Puffin Marina precej odročna in vam bo vzela veliko časa, jo lahko po želji tudi preskočite in si mormone z nekoliko sreče v sicer manjšem številu, a čisto od blizu ogledate v nadaljevanju potovanja v vasi Vik na jugu.

Prenočili smo v vasi Höfn, ki nas je na žalost pričakala v dežju, vseeno pa smo si tik pred prihodom na cilj ogledali črno peščeno plažo v Stokksnesu. Mimogrede: če vam tukaj uspe uloviti sončni zahod ali vzhod, se splača — menda so tukaj najlepši.

5. dan: Od Höfna do Vika

Tokrat nas čaka dan ledenikov. Islandijo imenujejo dežela ognja in ledu in danes bomo videli, zakaj je temu tako.

Že takoj prva današnja postojanka vas bo presunila: Jökulsárlón Glacier Lagoon je zaliv, kjer ogromne od ledenikov odlomljene ledene gmote počasi plavajo na odprto morje. Veliko jih je in prizor modrih velikanov, ki se odvija pred našimi očmi, jemlje dih. V miru jih gledamo in vsak pri sebi po tiho razmišljamo, koliko tisoč let je star led, ki ga vidimo; potem prizor dobi še neko globljo dimenzijo.

Diamond Beach

Na drugi strani ceste se ustavite še na Diamond Beach (plaža diamantov). Večji del leta je ta posejana s številnimi ledenimi skalami, ki so na poti na odprto morje nasedle na črnem pesku in vas čakajo, da jih poslikate. Ko jih je veliko, plaža res izgleda, kot da bi bila polna gigantskih diamanti in od tod je tudi dobila ime.

Če pot nadaljujete proti Fjallsárlón Glacier Lagoon in se nekoliko sprehodite od parkirišča v notranjost, si boste mogočnost večtisočletnega ledenika lahko ogledali od še nekoliko bližje, predvsem pa bolj v miru in umaknjeno od množic na prejšnji lokaciji.

Če imate čas, se lahko po tem prizoru napotite na pohod po Skaftafell National Parku, kjer boste našli največ vsega z “naj-“: najvišji vrh na Islandiji (Hvannadalshnjúkur na 2.119 metrih), največji islandski vulkan, najstarejši in največji gozd na otoku, najvišji slap na Islandiji (Morsárfoss z 227 metri), največji “sandur” (ledeniško planjavo) na svetu s površino preko 1.300 m2 in še bi lahko naštevali. S takšnimi znamenitostmi si ta nacionalni park velja privoščiti.

Zadnja postojanka pred ciljno destinacijo za danes je Fjaðrárgljúfur Canyon. Tudi tega boste verjetno videli na marsikateri razglednici in je eden od kanjonov, ki je najlažje dostopen. Najlepše razgledne točke so iz varnostnih razlogov sicer po novem ograjene, a z nekoliko iznajdljivosti boste uspeli dobiti krasne spominske fotografije v neokrnjeni naravi in z osupljivim razgledom.

Dan zaključujemo v vasici Vik, kjer v objemu krasnega sončnega zahoda pričakamo večer in prenočimo.

6. dan: Od Vika do Rejkjavika

Če je včerajšnji dan bil namenjen ledenikom, je današnji v znamenju slapov; teh tukaj resnično ne zmanjka.

Dan začenjamo s še eno znamenito razgledno točko: svetilnikom Dyrhólaey Lighthouse na vrhu skal z razgledom v ozadju na prostrano večkilometrsko črno peščeno plažo, ki pa je občasno zaradi gnezdenja mormonov (se jih še spomnite iz četrtega dne našega potovanja?) zaprt. Naj vas to nikar ne ustavi in ga obiščite. Nato se sprehodite tudi na drugo stran, kjer vas čaka razgled na še eno črno peščeno plažo, v bližini pa dve ogromni bazaltni skali — po legendi sta to dva trola, ki sta okamenela, ker sta predolgo ostala na svetlobi.

Po opazovanju prikupnih mormonov se odpravite proti trojici pompoznih slapov: Skógafoss, Seljalandsfoss in Gljúfrabúi. Prvega boste prepoznali vsi ljubitelji Igre prestolov (Game of Throwns) in si ga lahko ogledate tako z razgledne točke od zgoraj kot s spodnje strani, kjer lahko greste praktično skoraj čisto do njega. A pozor: slap je ogromen, izjemno močan in močno prši, zato se primerno oblecite, preden se mu približate. Njegova moč vas bo zagotovo prevzela.

Drugi slap — Seljalandsfoss — je tisti, ki je znan po tem, da lahko hodite za samim slapom. Tudi tukaj boste seveda nekoliko mokri, a hej: saj je le voda in samo enkrat se živi, kajne?

Tretji, enako zanimiv, je Gljúfrabúi. Nahaja se le nekaj 100 m naprej od Seljalandsfossa, da boste prišli do njega, pa si boste morali zmočiti noge ali biti zelo previdni, katero kamenje izberete za prehod. Slap je namreč skrit v špranji, a ko vstopite, vas zelena kotanja obda z vseh strani, slap pa je v čarobnem prizoru čista češnja na vrhu torte. Tudi tukaj boste lahko naredili nekaj nepozabnih fotografij.

Po slapovih pot nadaljujte proti zadnjemu nacionalnemu parku na tem potovanju: Thingvellir National Park (če želite in vam čas dopušča, lahko pred tem obiščete tudi vulkan Hekla, ki je eden najaktivnejših vulkanov na svetu).

Narodni park Thingvellir skriva številne naravne lepote. Prva, ki jo morate obiskati, je zagotovo gejzir Strokkur, ki je najaktivnejši na tem območju (ob njem boste videli tudi druge — manjše). Izbruhne vsakih 6-10 minut, neredko tudi do 30 metrov visoko.

Ste si kdaj želeli stati na dveh celinah hkrati? Četudi niste, si v parku nujno oglejte stičišče dveh tektonskih plošč — severnoameriške in evrazijske. Tektonski plošči sta vsako leto ok. 2 centimetra bolj oddaljeni, s tem pa se Islandija ves čas veča.

Če še nimate dovolj slapov in vulkanov, vas tudi tukaj čakata dva dragulja: slap Gullfoss in krater Kerid, hkrati pa se lahko zapeljete tudi do mesta, kjer se je leta 930 prvič sestal islandski parlament ter se na tem mestu zbiral vsako leto vse do 1798, preden so ga 1881 preselili v Rejkjavik, kjer je še danes.

Dan zaključite v Rejkjaviku, kjer morate doživeit večerno življenje in se sprehoditi po utripa polnih ulicah. Jutri sledi razburljivo odkrivanje vseh lepot islandske prestolnice.

7. dan: Rejkjavik

V glavnem mestu vas na vsakem vokalu čaka polno doživetij. Morda je prva, ki si jo lahko privoščite, najem električnega skuterja. Najdete jih na postojankah po celotnem centru mesta, z njimi upravljate kar preko aplikacije, so pa odličen način za hitrejše gibanje po mestu, da v kratkem času vidite in doživite res veliko. Ob najemu preverite stanje akumulatorja, potem pa se podajte na pot: ob obali je speljan pločnik, ki vas bo peljal mimo koncertne dvorane Harpa, nekaj minut naprej pa tudi skulpture Sun Voyager. Center mesta je prav tako zanimiv zaradi številnih prikupnih barov, kjer lahko malo posedite, in slikovitih ulic. Navdušili vas bodo barviti grafiti, z malo iskanja pa boste našli tudi uradni Božičkov nabiralnik ter mu poslali pismo z željami. Nikar ne pozabite obiskati osrednje rejkjaviške znamenitosti — cerkve Hallgrímskirkja, ki je arhitekturna posebnost, hkrati pa se lahko za samo 10 USD povzpnete na razgledno točko v zvoniku.

Popoldan si lahko popestrite z obiskom bližnjih lava jam Leiðarendi, ki so nastale ob hitrem ohlajanju zunanje plasti tekoče lave, medtem ko je sredica bila še tekoča in je odtekla. Nastali so dolgi tuneli, v katerih boste obdani z ohlajeno lavo in drugimi rudninami. Spoznali boste življenje, ki se je naselilo v teh izrednih življenjskih pogojih, v notranjosti pa vam bodo uprizorili tudi, kako bi izgledalo, če bi lava, ki vas obdaja, bila še vroča. Res krasna izkušnja, ki jo lahko le redkokje doživite, zato je nikar ne zamudite.

S tem pa se naše enotedensko pohajkovanje po Islandiji zaključuje. Dežela nas je prevzela z izjemno raznolikostjo, krasno naravo, neobljudenostjo in neokrnjenostjo. Samo želimo si lahko, da bo Islandcem uspelo to bogastvo ohraniti še za generacije, ki prihajajo za nami, vsekakor pa je Islandija tista, ki jo želim obiskati še enkrat — tokrat pozimi. Predstavljam si, da ima takrat popolnoma drug obraz.

Vaš načrt za dopust je tako pripravljen (za več video utrinkov si poglejte Instagram profil @SEBASTIANprivat), če bi se želeli še telesno pripraviti na dopuste in potovanja, pa vabljeni k online plesnim ter neplesnim treningom s Sebastianom 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu, kjerkoli že ste, na povezavi TUKAJ. Vsak teden 8 različnih programov in 15 novih treningov — da bomo (p)ostali čili in zdravi!

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam