Dobrodošla v klubu ločenk: Izkušnja iz prve roke

Plesalo se mi je. S prijateljico sem šla na salsa večer. Obetala sem si plesa in malce tudi upala, da spoznam kakšnega dobrega moškega. Hitro se je name prilepil didžej, tipček, s katerim smo se družili pred dolgimi leti. Približal se je mojemu ušesu in mi šepnil vprašanje z obetajočim glasom: »Si se ločila, ane?« 

Ni verjel mojemu zgroženemu neeeeju. Vztrajal je, da sem sveža ločenka, in mi ni hotel verjeti, da se niti poročila še nisem. Ker naj bi tja pač hodile ženske, ko se ločijo, na lov za ljubimci. Ušla sem iz kluba. Takrat sem si obljubila, da se nikoli ne bom ločila, in če se slučajno kdaj bom, nikoli ne bom šla svoje nesreče zdravit v latino klub. 

Čez nekaj let sem se poročila. In se potem ločila. Latino klub, latino ljubimec, sploh kakšen ljubimec? Dajte no, resno, jokala sem dneve in noči. O libidu ni bilo niti sledi. Namesto latino kluba sem poiskala klub ločenih!

Ne latino klub, iščem klub ločenih!

Ko sem že zelo dobro vedela, da se moram ločiti, nisem poznala niti ene ločenke. Pojma nisem imela, kako se stvari lotiti, in ker sva imela otroka, se mi je vse skupaj zdelo še težje. Res lahko kar odpeljem otroka? Kako vse skupaj izpeljati? Po posvetih na Centru za socialno delo sem nekako izvedela najpomembnejše informacije in dobila potrditev, da delam prav, ter moč za naslednje korake.

Potem sem odšla.

Našla sem prijetno najemniško stanovanje, prepisala otroka v drug vrtec in šla. Počutila sem se poraženo, zemljevid mojega sveta je bil prekracan, raztrgan, zavržen, pohojen, zažgan. Komajda sem si upala pogledati komu v oči. A vseeno sem kmalu dobila novo prijateljico – čisto svežo ločenko. In nato še eno – ločenko. Kar zavohamo se, ločenke. Moja enajstletnica me je zadnjič vprašala, zakaj se druživa samo s tistimi mamicami, ki so ločene. Omadonca, pa saj ima mala prav. Skorajda prav. Nekatere so vseeno srečno, zelo srečno poročene. Ampak ja, s tistimi se družimo manj, doma jih čakajo možički!

Ja, družim se z ločenkami!

Najprej verjetno zato, da s svojo prisotnostjo in smehom nikogar ne ogrožam. Sploh na začetku sem imela občutek, da se ženske bojijo, da bom prevzela njihove moške ali kar koli že počela z njimi, ob moških pa sem se bala, da bodo mislili, da hočem ‘skvariti’ njihove ženičke. Precej bedni občutki. Da si nisem upala pogledati človeka v oči, samo zato, ker sem se ločila … Zdaj s tem nimam več težav. Ničesar nisem zagrešila in preden sem šla, sem se močno, tudi s pomočjo družinskih terapevtov, trudila, da bi svoj zakon rešila. Še danes mislim, da sem takrat naredila čisto, čisto vse, kar sem lahko. Vendar ni šlo. Spremembe morata v svoje življenje vpeljati oba.

Sploh na začetku sem imela občutek, da se ženske bojijo, da bom prevzela njihove moške ali kar koli že počela z njimi, ob moških pa sem se bala, da bodo mislili, da hočem ‘skvariti’ njihove ženičke.

In če se vrnem k prejšnji temi – ločenkam se je pač lažje družiti z ločenkami. Nikogar ne ogrožaš, imaš podobne teme za pogovor, vsake toliko se ti celo uspe s kakšno dogovoriti, da si malo počuvata otroke.

Srečne ločenke

Nesrečne ločenke so hitro odšle iz mojega življenja. Ne zato, ker ne bi mogla poslušati enih in istih zgodb o njihovih groznih bivših možeh in taščah, ampak zato, ker so se spet hitro poročile. Rešil jih je novi princ in odsmejale so se iz mojega življenja. 

Po navadi smo zvečer tako utrujene, da se nam res, ampak čisto zares ne ljubi na pijačo ali v kino, kaj šele v lov za novim.

V klub srečnih ločenk sodimo tudi tiste, ki se nam (še), /ah, upanje vedno umre zadnje/ ni uspelo ugnezditi v objemu novega, boljšega, pametnejšega, lepšega, bogatejšega in sploh in oh dobrega in ljubečega skrbnika naših src in otrok. Uspelo nam je čisto dobro zaživeti same. Smo mame, nekatere smo prevzele še očetovsko vlogo, pa čistilke, karieristke, nekatere tudi ljubimke, vse pa dobre prijateljice. V dobrem in slabem. Po navadi zvečer tako utrujene, da se nam res, ampak čisto zares ne ljubi na pijačo ali v kino, kaj šele v lov za novim. Uspelo je le tistim, ki so to zmogle narediti hitro in odločno, še preden se je ohladila njihova postelja. Druge, ki smo menile, da za drugega potrebujemo novo posteljnino, smo ostale na hladnem. No, seveda je še čas … 

In se imamo medtem čisto fino. Po navadi v družbi otrok, za katere upamo, da se bodo zaigrali (ne pa tudi stepli) in nas pustili malo pri miru, da se nasmejimo in načvekamo. Ko so ‘froci’ pri očetih, pa, razen srečnih izjem, ne storimo skoraj ničesar. Ker se šele takrat zavedamo, da smo bolj cunjaste od cunje, ki smo jo hotele ta vikend zlorabiti do onemoglosti, da bi se naše stanovanje spet zasvetilo in bi na koncu dneva občutile orgazmično zadovoljstvo na pogled končno urejenega in čistega stanovanja.

Ker ne vemo, kako je otrokom, ko je z očkom in nas skrbi, ker ločeni očetje po navadi delajo povsem drugače z mulčki, kot menimo me, da je dobro za njih. 

ko si enkrat ločena, postaneš multipraktik – zaradi nekaterih stvari se preprosto ne sekiraš več (ker za to nimaš ne časa ne volje), zelo hitro si sposobna sprejemati odločitve, če nisi ob ločitvi prišla do dodatnega premoženja, se naučiš preživeti z zelo malo denarja (v nasprotnem pa se ga naučiš dobro potrošiti) … 

Ker je stanovanje naenkrat tako tiho in prazno, da se nam zdi, kot da smo pristale v vakuumu lastnih čustev, ki jim ni konca. 

No, takole nekako je v klubu ločenk. Pa prosim, ne misli, da je v resnici slabo – ko si enkrat ločena, postaneš multipraktik – zaradi nekaterih stvari se preprosto ne sekiraš več (ker za to nimaš ne časa ne volje), zelo hitro si sposobna sprejemati odločitve, če nisi ob ločitvi prišla do dodatnega premoženja, se naučiš preživeti z zelo malo denarja (v nasprotnem pa se ga naučiš dobro potrošiti) … 

Kaj pa ljubimci? Ah, saj vem, da čakate na tole …

Iskreno – je že fino, če se ti uspe zaljubiti, naj boš ločena ali od nekdaj samska. Takrat pač vse vre v tebi, brbotaš od veselja, hormonov in poželenja. Trga se ti od obetov noči, takrat ti celo uspe pozabiti na vse skrbi, utrujenost in druge življenjske nadloge. Izredno ugodno je, če takrat otrok ni v bližini. Ker – no, človeka ob misli na to, da bi te tvoji otroci dobili z moškim, ki ti je pridišal na pot, vse mine. Zato so za obetajoče noči primernejši dnevi, ko otrok ni. In po navadi si, ko je končno na voljo, gospa ločena brezkompromisno vzame vse, kar ji ponuja moški. Tu pišem o svežih ali priložnostnih ljubimcih in ne o srečni na novo poročeni – te so vse odšle iz mojega življenja in samo upam, da imajo moža pri roki vedno, ko ga potrebujejo.  

Čeprav s(m)o ločenke po navadi precej razočarana bitja, ne poznam niti ene, ki bi si kot prvega ‘po ločitvi’ iskala zgolj ljubimca.

Čeprav s(m)o ločenke po navadi precej razočarana bitja, ne poznam niti ene, ki bi si kot prvega ‘po ločitvi’ iskala zgolj ljubimca. Verjamem, da obstajajo tudi take, a jaz jih ne poznam. Poznam pa 30- in 40-letnice, ki so se v novega frajerja pošteno zaljubile. In če se ni prav kmalu zgodila zaroka, prej ali slej razočarane prekinile zvezo. Ali pa je izginil on. Premišljujem o tem, ali so ti moški kaj drugačni od tistih, ki so svoje trnke metali proti nam pred ločitvijo (oz. še pred našo poroko z gospodom nepravim). Morda se že najde kakšen, ki misli, da bo z ločeno žensko hitreje prišel do seksa, a vsi drugi moški so – za vsako posameznico – nek njen tip moškega, četudi so na prvo žogo videti drugačni od bivšega moža. 

Otroci in novi moški

Nikar ne mislite, da bodo otroci veselo sprejeli ‘novega’, ki mamico neizmerno osrečuje. Žal tukaj moram zapisati slednje: naredili bodo vse, da se ga čim prej znebijo. Majhni morda še ne, a večji ko so, boljše strategije znajo uporabiti. Pravzaprav bi morale biti mame prav ponosne na svoje otroke, ko vidijo, kako zelo se znajdejo v tem svetu; vzamejo darila, potem pa ga naženejo s takimi besedami in dejanji, da se ne bo hotel nikoli več vrniti. Ker kdo le bi hotel hoditi k ženski s kričavim, posesivnim, razvajenim otrokom, ki te ves čas budno opazuje, da se je ne bi slučajno dotaknil, in ti je že ničkolikokrat povedal, kaj mu je kupil / naredil / kam ga je peljal njegov superjunak očka? Obenem menim, da so vam prav otroci tu v veliko pomoč, čeprav morda ni videti tako – če bo novi moški pogumno prenesel vse njihove trike, s katerim ga hočejo odgnati, in bo še vedno hotel ostati z vami ter bo do otrok prijazen, tudi ko vas ne bo v bližini, je ta moški res vreden vas, vašega srca in tudi tega, da bo nekoč živel z vašimi otroki. 

Komentirajte

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam