Nepremagljiva Lora Klinc: »Če veš, zakaj, svoje sanje odložiš brez zadržkov.«

Z Loro, srčno izbranko Primoža Rogliča, sva se pogovarjali po telefonu, medtem ko je z dvoletnim Levom v Nici čakala letalo za Burgos. Primoža je naslednji dan čakala tekma.

Ves čas so na poti, Primož, Lora in mali Lev. Tako sta se odločila, ker se preveč ljubita, da ne bi bila skupaj vsak trenutek, ko sta lahko. In ko jima je ljubezen okronal mali Lev, se je tudi on pridružil njuni pustolovščini.

»Nimamo enega doma, ampak smo tam, kjer je tisti trenutek Primož. Kovček je ves čas odprt, Lev ima zaradi nenehnih potovanj velike težave s spanjem, drugače pa mislim, da nam gre kar dobro,« se zasmeji Lora in doda: »Ves čas smo na cesti, pred korono je vse šlo hitreje, ker smo več lahko potovali z letali, zdaj pa nam dolge ure vzamejo razdalje med Slovenijo in Španijo, Slovenijo in Francijo … Če se ne bi tako odločila, ne bi bili nič skupaj. In takšnega življenja si ne želim niti jaz niti Primož. Začelo se je z odločitvijo, da greva v Španijo, da je Primož lahko treniral vse leto. Seveda sem potrebovala nekaj časa, da sem sprejela, da je to moja pot, da bom hodila z njim. Odložila sem svoje sanje, a za to mi nikakor ni bilo žal.« 

Ko gre v življenju drugače, kot si načrtoval

»Ko sem hodila na faks in nato magistrirala, sem imela načrte, kako se bo moje življenje odvijalo. No, potem pa sem ugotovila, da se je vse obrnilo povsem drugače in da sem spet na začetku. A v življenju je k sreči tako: ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Seveda sem si želela početi tudi kaj drugega, kot počnem zdaj, lagala bi, če bi rekla drugače. Vendar vedno bolj opažam, da tiste želje niso bile iskrene. Ko so želje resnično iskrene, se tudi res zgodijo. Ob njih najdeš tudi druge sanje, ki jih živim zadnja leta. Čutim se zelo velik del Primoževih uspehov, ker vse kar delamo, delamo zato, da mu gre najbolje.« 

“Čutim se zelo velik del Primoževih uspehov, ker vse kar delamo, delamo zato, da mu gre najbolje.”

V vsem sva skupaj

Ko jo povprašam, kako prenaša vse Primoževe padce, poškodbe, tekmovanja, ki so izjemno naporna tudi za njeno telo, saj je vanje čustveno močno vpletena, drugače ne gre, če nekoga ljubiš z vsem srcem, pa potovanja z majhnim otrokom, novinarje in vse, ki bi radi kaj od Primoža, ob vsem pa je še skrbna mamica, mi odgovori: »Midva sva skupaj v tem. Če on daje vsak dan vse od sebe, je to tudi zame spodbuda, da tudi jaz dam vse od sebe. Športne kariere niso dolge in verjamem, da se bo tudi on znal potem prilagoditi meni, to je vzajemno in pride spontano. Ko sva začela, ni bilo tako. Po en dan so šli na tekmo npr. v Istro in zvečer je bil že doma. Saj ni bilo šesttedenskih potovanj že takoj na začetku … Šlo je spontano, midva pa sva se temu prilagajala.«

In kako so videti njihova potovanja, kje spijo, kako se odpravljajo?

»Pomagamo si s kamperjem, vse pa je odvisno od kraja in namena potovanja. Pri nas ni čisto nič ustaljeno, vse se dogaja brez načrta. Včasih je zato malo bolj nervozno – ne vemo, kje bomo spali, ali pa se zadnji čas odločimo, da gremo, pa ugotovimo, da ne gre v avto še Levovo kolo … Ta trenutek z Levom letiva v Madrid, pa še nimam rezerviranega hotela. Živimo zelo hitro življenje, večkrat se je izkazalo, da je prenočišče bolje rezervirati v zadnjem trenutku kot prestaviti … Med sezono zato res ne delamo velikih načrtov, saj se vse lahko obrne za par mesecev naprej ali nazaj. »Če bi se silil v tak življenjski slog, se ti zmeša. Če nisi za to, preprosto nisi za to. Seveda imam tudi jaz slabe dneve, večino časa pa vidim kot privilegij, da hodim po svetu, da sem del tega posebnega vzdušja. In to je zelo lepo življenje.«

Kolesarsko življenje je opisala v knjigi

»Življenje profesionalnega kolesarja je povsem drugačno od česarkoli drugega in to sem želela prikazati v knjigi. Je zelo stresno, kolesarstvo je šport, kjer so padci sestavni del življenja, po treningu in tekmi so kolesarji tako utrujeni, da v njih ni več življenja. In mi, ki živimo z njimi, smo preprosto del tega,« pravi Lora, ki potrdi: »Mislim, da je šport (op. a.: Lora se je včasih profesionalno ukvarjala z biatlonom in odbojko) v vsakem primeru koristen, nauči te veliko stvari – veš, da je dober za tvoje telo, kako je biti brez zraka, razumeš tudi to, da so kolesarji čisto na koncu, ko pride s treninga, pa tudi, da za cel mesec odpotuje na treninge, da gre tja z razlogom. Brez teh odrekanj, tveganj, žrtvovanj, ni zmag. In šport v mladosti mi je vsekakor pomagal v smislu razumevanja.«

Da bi vrhunski šport, predvsem kolesarstvo, lahko razumeli tudi drugi, pa je Lora napisala knjigo. »Knjigo sem želela napisati že, ko sem še študirala. No, ta načrt iz študentskih let že lahko odkljukam,« se zasmeji temperamentna Lora. So pa spontano, poleg materinstva in spremljanja Primoža na vsakem koraku, prišle druge obveznosti. Lora s Primožem ustanavlja Fundacijo Primoža Rogliča, vodi spletno trgovino, velike projekte s partnerji, veliko jih je z dobrodelno noto … »Življenje tako brzi kot Primož. Trudim se, da bi napisala še kaj, zdaj v Nici čakam na letalo do Burgosa, danes še ne vemo, kje bomo spali, nič primernega še nisem našla. Naši dnevi so izjemno dinamični in brez delovnega časa – delati moraš, dokler ni narejeno.« 

Pomislim na to, da ji kradem dragoceni čas … Da bo vsak čas morala na letalo in da še ne ve, kje bo spala z dvoletnim otrokom in zlatim olimpijcem, ki ga naslednje tri tedne čaka vroča 76. Vuelta, zadnja od velikih tritedenskih dirk v kolesarski sezoni. »Navadila sem se, da je bolje tako, da je včasih bolje, da počakam, da sama pridem v kraj, kjer bomo spali, če ne najdem pravega bivališča. Vedno se vse izide najbolje. Ugotovila sem, da ni dobro, da preveč načrtujem, saj je potem velikokrat vse povsem drugače. Kar poglejte, kaj se je zgodilo v Franciji. Bolj kot se prepustim dogodkom, bolj kot sem prilagodljiva, lažje in bolj gladko gre vse.« 

Pa me zanima, kako gladko ji gre polnjenje kovčka za potovanja. »Ah, za to še vedno porabim veliko živcev, ko ugotovim, da kaj še ni oprano ali posušeno, da si Lev želi imeti s seboj igrače, ki ne spadajo zraven. Porabim pa seveda toliko časa, kot ga imam na voljo. Danes ga ni bilo veliko in mi je uspelo res ekspresno, v pol ure,« se zasmeji Lora, ki jo že kličejo na letalo …

Kako to preživlja ona?

»Preživim … potovanja, izredno čustveno naporna tekmovanja, padce in poškodbe … Čim bolj se poskušam zavedati, da nimam vpliva na čisto nič. Rezultati nas v nobenem primeru ne definirajo. Zavedam se, da jaz ne morem vplivati na nič, sem le podpora in spodbuda in trdno verjamem, da bo vse v redu, vsako situacijo skušam sprejeti tako, kot je. In tudi tu: imam družino, prijatelje, Leva – otroci so najboljši v razdajanju, velikokrat me tolaži prav on. In seveda: imam partnerja, ki je moja največja opora, tudi na daljavo, tudi če nisva ta hip skupaj. Primož ima namreč posebno moč. Njegova človeška plat je tako zelo lepa in prav to je tisto, kar najbolj cenim pri njem.« 

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Preberi več
Se strinjam