Moja pot do deodoranta, ki mi ne povzroča otekline in srbečice

Ko iščeš naravnega in nežnega po duši, a hkrati temperamentno močnega oz. kako sem našla pravi deo zase

Na videz sem trdna. Močna. Nepremagljiva. V sebi sem nežna, tako kot moja koža, ki ne mara premočnih sestavin. Če sem uporabila napačni dezodorant, antiperspirantov mi prosim sploh ne omenjajte, sem nasrkala. Dobesedno. In se potem 14 dni tuširala kot nora, saj pod pazduhe nisem smela nanesti ničesar, nosila pa sem lahko le ohlapne majice-netopirčke iz bombaža. Močna rdečica, huda srbečica in oteklina celotne podpazduhe so se maščevale moji uporabi najmočnejšega dezodoranta tisti hip. 

Moja prva deo krema in deo kristal

Začelo se je v prvem letniku gimnazije z deo kremo, ki se mi je zdela kot loterijski zadetek – nanesla sem jo le enkrat na teden, saj je držala svoje obljube in me ohranjala brez neprijetnih vonjav tudi ob najbolj zoprnih testih. Dokler – dokler … Dokler se ni pojavila rdečica. Neznosna in nadležna srbečica. Oteklina cele podpazduhe. Nisem hotela verjeti, da je res. Pa je bilo. Super deo kreme nisem smela več uporabljati. Kadarkoli sem jo nanesla v upanju, da je moje telo pozabilo na grde reakcije, sem trpela še cel teden. Ko se je zadeva umirila, sem poskušala z drugimi dezodoranti, a če sem jih nanašala vsak dan (seveda dezodorante hočem uporabljati vsak dan), se je moja koža odzvala. Najti sem morala nekaj naravnega. Ob pubertetniških hormonih, stresu pred izpraševanjem, avtobusih in vsem drugem ni bilo lahko. Takrat je bila na voljo le ena stvar, ki sem jo lahko nanesla in ki je kolikor toliko držala, vzdržala pa vsekakor ne – deo kristal. Postal je moj prijatelj, a nikakor ne najboljši, tega sem še iskala. Vzdržljivejšega.

Dolga leta ni bilo nič. Dezodorante sem menjala kot hlačke, predvsem je bilo to všeč sestri, ki je dobivala od mene parkrat porabljene stekleničke. Pri njej so čudežno delovale vse. 

Foto: Nejc Pernek

Prvi naravni dezodoranti

Z mojimi tridesetimi so prišle nove različice naravnih dezodorantov. Uau, žajbljev, super! Ko sem ga nanesla, je bil občutek osvežilen. Ko sem prišla v službo, sem smrdela! Veliko bolj, kot če ne bi nanesla ničesar. Naslednjič isto. Bljak! Ta deo je povzročil, da sem po nanosu in prvem stresu smrdela, kot da se tri dni ne bi umila. Pri moji sestri je deloval odlično. Porabila ga je do konca …

Jaz pa sem poskušala dalje – različna zelišča, agrume in rožne odtenke. Pod pazduhami so se mi ob najmanjšem naporu ali stresu zarisali mokri madeži. Tolažila sem se s študijami o tem, da antiperspiranti povzročajo raka prsi in da imam raje moker madež pod pazduho kot raka. 

Ko sem ga že skoraj našla … 

Zanimivo je bilo še nekaj – nad nekaterimi naravnimi dezodoranti sem bila navdušena. Lepo so dišali, se lepo nanesli in zagotovili moje brezskrbno delo, gibanje, dvigovanje rok cel dan … Do nekega dne, ko so enostavno nehali delovati – zame. Za sestro ne. Pri njej pač vedno vse deluje … Ne vem, kako je to mogoče, a imela sem občutek, da ko se je moje telo na neki dezodorant navadilo, ta ni več deloval. Njegova moč je popustila po dveh, treh tednih. Obupana sem poskusila še s čisto jedilno sodo. Tuš, brisanje, ščep sode bikarbone pod pazduho … Delovala je, a kmalu sem tudi po uporabi sode sčasoma dobila alergijo – srbež, oteklina, rdečina …

Ne vem, kako je to mogoče, a imela sem občutek, da ko se je moje telo na neki dezodorant navadilo, ta ni več deloval. Njegova moč je popustila po dveh, treh tednih.

Nekje vmes, med mojo deo odisejado, sem našla naravni dezodorant s citrusi na osnovi alkohola. Vedno ko sem ga nanesla po britju, je strašno peklo, pa tudi sicer ni bil loterijski zadetek, a vseeno najboljši od vsega prej. Ves čas sem ga nosila s seboj in če sem se s svojo limonado, kot sem mu pravila, dovolj pogosto poškropila, je bilo nekako ok in sem brez večjih zadreg preživela tudi naporen dan. A vseeno to ni bilo to …

Gledala sem ljudi, kako norijo za njim, in si mislila, da so končno ugotovili, da obstaja tudi naravna kozmetika. Foto: Nejc Pernek

Vsi so štartali z Nelipotom, le jaz ne

Pa je prišel Nelipot. Vsi so govorili o njem, o naravnem dezodorantu. Kakšen čudež, so govorili. Niti poskusila ga nisem. Gledala sem ljudi, kako norijo za njim, in si mislila, da so končno ugotovili, da obstaja tudi naravna kozmetika. Da se ni treba zastrupljati. Ampak, seveda, da ne vedo še, da so tu druge pasti naravne kozmetike … Moja sestra si ga je zaželela za božička. Kupila sem ji ga in navdušena je bila nad njim tudi po nosečnostih, rojevanjih, ob dojenju, vseh spremembah hormonov … Nekajkrat sem ga poskusila pri njej, dobro se je odrezal, to je že res, tudi lepo se je razmazal, ampak pri meni je pač tako, da nekaj časa držijo, potem pa popustijo …

Pa sem ga le preizkusila

Pa sem šla na novinarski dogodek in dobila svoj Nelipotov deo. Odločila sem se, da bo moj, da ga ne dam sestri. Držal je prvi teden. In drugi. In tretji. Tudi četrti, ob stresu in menstruaciji. Poleti, ko sem šla na službeni dogodek v čudoviti oblekici, sem ga nanesla malo več, da bom lahko brez skrbi. Bilo je strašno vroče in ko sem se pogledala v ogledalo, sem se zgrozila ob pogledu na rob oblekice pod pazduho, ki je iz rdeče del pod rokami obarval temno rjavo. Fuj! Cel večer sem roke držala tesno ob sebi in si še enkrat priznala, da manj je več (pa tudi navodila proizvajalcev) velja upoštevati. Od takrat se mi to ni zgodilo več. K sreči je bila tudi oblekica po pranju kot nova.

Zdaj se mi zdi, da prihajam v leta, ko se ob PMS-jih in menstruaciji moji hormoni obnašajo drugače. Vseeno imam občutek, da me Nelipot, če nisem preveč pod stresom ali fizično aktivna (Sem povedala, da se po opravkih najraje podam s kolesom, tudi v največji vročini? Klime v avtu moji sinusi ne prenašajo najbolje …), ne razočara. Mogoče kdaj, ko imam PMS, ko sem pod močnim stresom in preveč brzim naokoli ter se zraven izdatneje potim ter imam oblečenega kaj takšnega, kar se hitreje poveže z mojimi bakterijami pod pazduho, vseeno nisem povsem brezhibna. Ženske smo pač občutljiva bitja na svoj vonj. A hvala bogu imamo na voljo ne le dezodorante, ki ščitijo naše zdravje, temveč tudi tuš in milo. 

Vseeno imam občutek, da me Nelipot, če nisem preveč pod stresom ali fizično aktivna, ne razočara. Foto: Nejc Pernek

Zakaj ga obožujem?

Ker je narejen iz skrbno izbranih, najbolj zanesljivih in negovalnih sestavin naravnega izvora, je ekološko certificiran in veganski ter zapakiran v embalažo, ki najmanj obremenjuje okolje. Ker ni le uspešen zaviralec neprijetnega vonja, temveč zmanjšuje tudi vlažnost v predelu podpazduh. Ker je dermatološko testiran in ga tudi moja koža dobro prenaša. Najbolj všeč sta mi sladkast kokosov vonj njihovega prvega dezodoranta, na katerega prisegam pozimi, ter vonj limonine trave in čajevca, ki me zbudita v novi dan ter osvežita poletne dneve. Rada ga imam tudi zato, ker sem spoznala ustvarjalko dezodoranta, ki ga tako rada uporabljam – Tino. Tako nežna, iskrena, lepa in povezana z naravo je, da me vsaka uporaba njenega dezodoranta poboža tudi z njeno nežno energijo. Prepričana sem, da nam uporaba izdelkov, ki so izdelani ročno, daje dodatno vrednost ter lepo energijo ljudi, ki so jo ustvarili. Imam raje tistega v stiku ali kremi? Oba. Če oblečem kaj lepega, s kremnim namazom lažje nanesem čisto tanko plast. Če se mi mudi, je stik hitra in najboljša rešitev. Še vedno pa imam ob sebi tudi svojo prvo škatlico od vzorčnega Nelipota – uporabljam jo za potovanja – iz večje embalaže z žličko zajamem toliko dezodorantne kreme, kolikor menim, da je bom potrebovala za pot, pa še malce več za vsak primer, jo pridam k drugim vzorčkom in moja kozmetična torbica je popolna, a ne preveč polna.

Uauuu, novi vonji

Med pisanjem članka si nisem mogla kaj, da ne bi spet pobrskala po Nelipotovi spletni strani. Splačalo se je. Kajti, njami, prihajata dve povsem različni novosti v stiku: Cahen, ki obljublja svežino, igrivostjo in tudi nagajivost, obenem pa bo po stopnji zaščite najbolj učinkovit – njegova zaščita bo ščitila vsaj 24 ur, hkrati pa bo zmanjševal vlažnost v predelu pazduh. Si lahko želim kaj bolj poletnega in veselega? Ko sem mirna glede vonjav pod pazduho in ko mi stvari tako dišijo, da jih nanesem tudi na zapestje, je moj dan v hipu lepši. Pomirjena pa bom lahko premagovala tudi najbolj stresne dneve – Angelc, ki diši po pomirjujoči sivki in zbuja dobro voljo ter domišljijo z vaniljo, bo zagledal luč sveta v stiku. Preprosto hočem oba. Zdaj.

ČLANEK JE NASTAL V PARTNERSTVU Z NELIPOT.SI.

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

Tega ne smeš zamuditi!

Draga nepremagljiva, eno leto sem čakala na to razkritje! Kmalu ga bom ekskluzivno delila z vami! 

ŽELIŠ BITI PRVA IN IZKORISTITI TO PREDNOST? Prijavi se na novice in ta petek pričakuj moje pismo ❤️

Tvoja Rebeka