Vas skrbi, da je vaš najstnik odvisen od socialnih omrežij?

Seveda nas skrbi, ko gledamo, koliko časa naši najstniki buljijo v svoje telefone. Še bolj smo zmedeni zdaj, ko pravih stikov s sovrstniki sploh ne morejo imeti.

Kaj je še normalno, zakaj so naši najstniki obsedeni z družabnimi omrežji in kam se lahko obrnemo po pomoč, smo govorili z Barbaro Sarić , Markom Juhantom in svetovalci Logouta.

»Najstnike so socialna omrežja prevzela, saj tam najdejo vse aktualne informacije, vidijo ljudi, ki jih poznajo, in tiste, ki bi se jih želeli poznati, ter spremljajo njihova življenja. Dobivajo všečke in tako se samopotrjujejo z dvigom umetne samozavesti, kar pa v resnici pomeni odtujitev od sebe in svojega jaza,« opozarja Barbara Sarić, BA psihoterapevtske znanosti, spec. psihoanalize. Priznani slovenski pedagog Marko Juhant dodaja, da so socialna omrežja in igrice dobesedno narejeni tako, da nas čim prej zasvojijo: »Socialna omrežja in seveda tudi računalniške igrice v raziskave nevroznanosti vlagajo velikanske količine denarja le zato, da znajo ljudi obdržati na svoji platformi. Delujejo na naš um, čustva in hormone, ki dobesedno kličejo k še, tako najstnike kot tudi vso drugo populacijo.«

Na socialno omrežje šele, ko so vsa druga področja življenja urejena

Prav zato je pomembno, da poskrbimo, da najstnik na omrežjih preživi čim manj časa,« opozarja Barbara Sarić in dodaja, da naj bo na omrežjih največ toliko časa, kot je dnevno v gibanju po naravi.

»Ko so urejena vsa druga področja v življenju, torej šolsko delo, domača opravila, ko je soba pospravljena, ko se najstnik ukvarja tudi s hobiji, ki niso povezani z računalnikom ali telefonom in seveda, če je urejen tudi njegov ritem spanja, je lahko na računalniku, telefonu ali tablici od ene ure do največ eno uro in pol, ko gre za najstnike, stare od 11 do 14 let, starejši od petnajst let pa so lahko, s predpostavko, da je vse prej našteto urejeno, na telefonu oz računalniku za zabavo od dve uri do največ dve uri in pol.

Seveda to velja za normalne razmere, ko se mladostniki lahko družijo med seboj, hodijo v šolo, zato jim, spet ob predpostavki, da so vsa druga področja življenja urejena, lahko dovolimo daljši čas druženja na socialnih omrežjih,« razloži Janez Arh iz Logouta. Barbara Sarić pritrjuje, da je za najstnike takrat, ko ne morejo imeti osebnih stikov, vseeno dobro, da imajo kakršnekoli, četudi prek socialnih omrežij in dodaja: »Tistim – ki jih ni malo –, ki so se že pred karanteno bali osebnih stikov, gre na žalost ta situacija še na roko, kar še poglablja njihov strah in stisko na dolgi rok.«

Takrat, ko ne morejo imeti osebnih stikov, je vseeno dobro, da imajo kakršnekoli, četudi prek socialnih omrežij.

Apatičnost, namišljeni svet in odvisnost

»Preveč interneta, televizije, omrežij vodi v apatičnost ter v svoj namišljen svet, pa tudi odvisnost,« opozarja Barbara Sarić, ki dodaja, da je resnično druženje, še posebej za najstnike, izjemno pomembno, saj temelji na pristnih odnosih, kjer so čustva in občutki nekaj živega. »Smo odnosna bitja in stike z drugimi ljudmi potrebujemo za svoje delovanje. Ker smo naenkrat tako odtujeni od drugih ljudi, se o občutkih, ko pridemo v stik z njimi, pogovarjajmo tudi s svojimi najstniki, zdaj namreč tudi oni zelo dobro občutijo, koliko jim pomenijo ljudje, ki jih imajo radi, in da je topel objem in poljub babice povsem drugačen kot besede in všečki, ki jih je namenila na Facebooku.

Dejstvo je: najstniki poznajo socialna omrežja bolje od nas

»Za nas starše je pomembno, da dobro preučimo omrežje, ki se mu naši otroci želijo pridružiti,« opozarja Barbara Sarić ter poudarja, da je pomembno, da svoje najstnike nadzorujemo in jih vzgajamo tudi na tem področju, četudi ga oni na nek način poznajo bolje od nas. »Obenem moramo delati na dobrem, zaupnem odnosu s svojim otrokom. Le tako nam bodo najstniki zaupali, tudi če bo prišlo na omrežju do neprimerne, morda celo nevarne situacije za njih. Pogovarjati in še enkrat pogovarjati se moramo z njimi. O čutenjih, občutkih, dogodkih … Tudi o namenu omrežja.

Pogovarjajmo se z njimi tudi o tem, kaj si predstavljajo, da bodo pridobili s prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem na socialnih omrežjih, zakaj jim je posamezno omrežje všeč … Na nas pa je, da se potrudimo, da bodo razumeli, da se samozavesti ne pridobiva z všečki, temveč  z dobrimi dejanji, talenti, z našim trudom, ki posledično prinese sadove. Všeček pa je glede na naš talent lahko le dodatna motivacija.«

Vendar se trenutno – v času izolacije – težko dokazujejo vrstnikom drugače kot prek socialnih omrežij

»Res je, kot sem rekla že prej, glede na zelo omejene socialne stike nam tehnologija vendarle omogoča online komunikacijo. V tej situaciji je to plus.  A naj dam primerjavo: če vsak dan pojemo le košček čokolade, nam ne škodi, kajne? Če pa bi vsak dan pojedli pet čokolad, bi verjetno sčasoma nastopile težave. Pomembno je torej, da ima naš najstnik razgiban vsakdan. Da otrokom in mladostnikom predlagamo nek dnevni in tedenski urnik – otroci potrebujejo rutino, meje in ljubezen. Pri vzgoji tudi samo ljubezen ni dovolj. Pomembno je, da se gibamo v naravi, opazujemo dogajanje naokrog, da smo ustvarjalni in domiselni, pa tudi, da postavljamo zadovoljive meje in jih navdušimo s čim drugim, jih usmerjamo na njihove talente, kar jim daje vzpodbudo, življenjski smisel, kreativnost, ‘lučko’ v teh drugačnih časih. Seveda za vse to skupaj potrebujemo ogromno energije, ki pa se nam na koncu poplača z zadovoljstvom naših otrok in pozneje mladostnikov.

Večni strah staršev: je naš najstnik zasvojen s socialnimi omrežji? 

»Če najstnik začne izgubljati del sebe, se ne more odcepiti od tehnologije, je v stalnem stresu, zadirčen, namargoden, apatičen, pomeni, da je postal zasvojen,« opisuje znake, ki jih ne želi odkljukati noben starš, Barbara Sarić. Pedagog Marko Juhant dodaja, da je tak otrok pripravljen za to, da bo dobil telefon, računalnik ali tablico, sposoben groziti ali starše celo udariti.

Pa vendarle se to ne zgodi od danes na jutri, zato si lahko pomagamo z naslednjimi stopnjami, ki jih je opredelil Miha Kramli, vodja ambulante za obravnavo nekemičnih odvisnosti v Novi Gorici: »Pri prvi stopnji je otrok izključno uporabnik tehnologije. Če ga pokličemo na kosilo, takoj pride, po kosilu se mu nikamor ne mudi in še malo poklepeta z nami, ne misli le na telefon ali računalnik. Na drugi stopnji se otrok ne bo odzval takoj, ko ga bomo poklicali, verjetno ga bomo morali še enkrat in odgovoril bo: »Saj bom,« pri kosilu se bo malo umiril, a če se bo le dalo, bo po njem hitro odnesel krožnik z mize in počistil za seboj, da ne bi opazili, ko bo smuknil nazaj za računalnik ali telefon.

To je zadnja stopnja, ki jo doma še lahko obvladamo. Pri tretji stopnji pri otroku že lahko opazimo prisilno obnašanje – ko pridemo do njega, je jezen in nas grdo gleda, lahko reče kakšno grdo besedo, na tej stopnji lahko že kaj zagrozi. Na tej stopnji ne bo šlo več brez zunanje pomoči, otrok si ne more več sam pomagati in če je ne bomo poiskali, obstaja zelo velika verjetnost, da otrok preide do 4. stopnje, torej odvisnosti, ko je sposoben starša, ko mu hoče vzeti tablico, računalnik ali / in telefon, udariti in mu groziti, kaj vse mu bo naredil, če mu jih vzame. Če svojemu otroku še v tretji stopnji lahko pomagajo zunanji terapevti, pri otroku na četrti stopnji lahko pomagamo le še z ambulantno obravnavo. V tem primeru mora na trajno obravnavo, kakršno ponuja npr. center za obravnavo nekemičnih odvisnosti v Novi Gorici. 

Če svojemu otroku še v tretji stopnji lahko pomagajo zunanji terapevti ali Logout, katerega primarno področje dela je digitalna zasvojenost, pri otroku na četrti stopnji lahko pomagamo le še z ambulantno obravnavo. V tem primeru mora na trajno obravnavo, kakršno ponuja npr. center za obravnavo nekemičnih odvisnosti v Novi Gorici.« 

»Mladostnik na tretji in četrti stopnji bo moral najti novi življenjski smisel, ki ga bo odtegnil od omrežij, interneta. Prvi vlak iz strani nas staršev je zamujen in večina mladostnikov jih v tej fazi ne želi več poslušati. Tu so spet pomembne naše meje, ljubezen, potrpežljivost, saj se bo mladostnik močno upiral spremembi,« doda Barbara Sarić.

Test zasvojenosti

Vaš najstnik, pa tudi vi, lahko brezplačno preizkusite test zasvojenosti z videoigrami, ki so ga pripravili na Logoutu, ki ponuja tudi brezplačno pomoč z različnimi programi in vrstami pomoči tako zasvojenim mladostnikom kot njihovim staršem na šestih različnih lokacijah po Sloveniji, kot tudi preko spleta. Test najdete tukaj: Test zasvojenosti z video igrami (tudi na mobilnih napravah) » Logout _/ Center pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta .

Naj vam dokumentarec pokaže resnico

Toplo priporočamo ogled dokumentarnega filma The Social Dilemma , ki negativne učinke socialnih medijev pokaže tudi z realno statistiko: od okrnjenih osnovnih medčloveških stikov do povišanja števila depresij in samomorov med mladostniki pa vse do polarizacije in ekstremizacije političnih prepričanj.

Komentirajte

Vsak petek našim bralkam, ki so prijavljene v novičke Nepremagljive, pripravimo ekskluzivno vsebino, ki jo prejmejo izključno samo prijavljene bralke, na svoj email naslov. 

Differo d.o.o., 2020 Nepremagljiva.si - ISSN 2712-6285, vse pravice pridržane
Pogoji poslovanja - Piškotki

Draga nepremagljivaDiffero

Naš čudoviti Differo parfum te že čaka v naši spletni trgovini! Vabljena na dišeče druženje.

Vabimo vas na mini FIT izziv!30 DNI in 6 VAJ!

Kako vam kaj gre z novoletnimi zaobljubami zdaj, sredi januarja? Potrebujete še malo motivacije in vzpodbude? Potem ste na pravem mestu!

Nepremagljiva Andreja je svojo osebno trenerko Karmen prosila, da samo za nepremagljive pripravi enostaven in učinkovit FIT izziv. V vaših elektronskih nabiralnikih vas bo čakal že ta petek!