Ko sem izvedela, da na police knjigarn prihaja knjiga Fride Kahlo, mi je začelo razbijati srce. Tooo! Zdi se mi, da ne bi mogel biti primernejši čas za izid knjige te velike ženske v vseh pogledih. 

Nestrpno sem hlastnila po knjigi in upala, da bom barve in Frido zagledala tudi v knjigi. Majhno razočaranje me od knjige z mikavno naslovnico ni odvrnilo. In kmalu sem videla, da slik ne rabim – ko sem začela brati, sem videla vse. Vse barve, vse obraze, oh, tudi vonjala sem – tortilje, cvetove rož in celo zažgane gume avtobusa, okušala sem hrano in se ves čas kopala v močnih barvah. Če prej nisem povsem razumela slikarske umetnosti in strasti, ki jo doživljajo slikarji, ter oči, s kakršnimi gledajo v svet, mi je zdaj njihov svet veliko bliže. Svet umetnosti, poguma in brezmejne svobode, ki jo upajo živeti umetniki in ki jo je živela Frida. Frida je ljubila vse barve na platnu in vse barve življenja z vsem srcem. Frida si je upala! Če si včasih jaz zase mislim, da si upam, sem za Frido smrklja. Če si včasih jaz zase mislim, da se oblačim pisano, sem za Frido osnovnošolka. Če si včasih zase mislim, da razmišljam napredno, sem za Frido vrtčevka.

In takole, med obrvmi …

No, Frida si je pač upala. Ko gledam njene fotografije, sploh ni bila tako zaraščena, kot si je upala narisati. Bila je pač umetnica. In bila je prava lepotica, velika umetnica, revolucionarka, srčna ženska, ki je znala opazovati in živeti. Ter preživeti … cerebralno paralizo. Prometno nesrečo, ki bi marsikoga ugonobila. Tako hude bolečine, da jaz ob njih verjetno ne bi hotela živeti. Srčne rane, ki so ostale za vedno nezaceljene. Toliko bolečin, kot jih je življenje namenilo njej, bi jih komaj preživelo pet ljudi. Ampak Frida – ne. Frida je znala Živeti. Preživeti in uživati v trenutku. Nikdar se ni pomilovala. Raje je poiskala nekaj, kar jo je dvignilo, karkoli, kar ji je vlilo moč življenja. Ves čas je iskala znake življenja. Če je kdo nepremagljiv, je to Frida. Vzornica vsem Nepremagljivim. 

Nujno poletno branje

Če kaj, je knjigo Frida Kahlo to poletje treba prebrati. Brez šale. Kot profesorica slovenskega jezika in književnosti ter sociologije sem jo izbrala za obvezno počitniško branje vsem Nepremagljivim. Ker nam bo pokazala, kaj zares šteje. Ker bomo uživale v vseh opisih, ki jih bomo ob branju zaznavale z vsemi čuti. Ker nas bo odnesla v spomine srce parajočih prve ljubezni. Ker nas bo spomnila, da imamo pravico in dolžnost v življenju uživati. In ker nas bo postavila nazaj na naša mesta – spomnila nas bo, kolikšno moč premoremo ženske. In nas spodbudila k temu, da jo začnemo živeti in predajati naprej našim hčerkam. 

Na kratko o knjigi

Mehika, 1925: sedemnajstletna Frida Kahlo hodi v pripravljalno šolo, saj želi postati zdravnica, poleg tega se v mestu in med sošolci, skoraj samimi fanti, počuti svobodna. Toda huda avtobusna nesreča ji onemogoči zdravniški poklic. Med okrevanjem začne slikati in slikanje jo povsem prevzame. Kmalu po dvoletnem okrevanju spozna Diega Rivero, slikarskega genija in ljubljenca umetniških salonov, v katerega se nesmrtno zaljubi. Z njim, ki jo spodbuja k slikanju, se potopi v svet umetnosti in se pozneje tudi poroči. Vsa navdušena in energična se poda v novo življenje, polno veselja, a tudi bolečine in žalosti, saj ji Diego ne more ostati zvest, pa tudi hrepenenje po otroku ostane njena neizpolnjena želja.

Vsem preprekam navkljub pa se Frida ne odreče predstavi brezmejne ljubezni in tudi ne polnemu življenju, ki ga sooblikujejo veliki umi in umetniki njenega časa – od Picassa do Trockega, od Josephine Baker do Marcela Duchampa. Frida se postopoma popolnoma preda umetnosti, s slikami upodablja sanje, z njimi osmišlja življenje in kljubuje udarcem usode. 

Izjemna ženska, ki z osupljivo pojavnostjo, pisanimi tradicionalnimi oblačili in majevskim nakitom povsod vzbuja pozornost, sčasoma postane ena najboljših in najbolj prepoznavnih slikark v zgodovini.

Če prej nisem povsem razumela slikarske umetnosti in strasti, ki jo doživljajo slikarji, ter oči, s kakršnimi gledajo v svet, mi je zdaj njihov svet veliko bliže. Svet umetnosti, poguma in brezmejne svobode, ki jo upajo živeti umetniki in ki jo je živela Frida.

Pisateljica knjige o Nepremagljivi Fridi Kahlo je …

Tania Schlie, ki si je nadela pisateljski psevdonim Caroline Bernard. Literarna znanstvenica že dvajset let ustvarja kot svobodna pisateljica. Nadvse rada piše pripovedi o močnih ženskah. Po knjigi Die Muse von Wien je roman Frida Kahlo in barve življenja njeno drugo delo, v katerem si je za knjižno junakinjo poiskala vzornico iz resničnega življenja. Caroline Bernard živi blizu Hamburga v Nemčiji.

Vabljeni, da se nam v Nepremagljivem knjižnem klubu, ki nastaja v partnerstvu z založbo Učila, na našem spletnem mestu pridružite vsak petek. Res dobro in zanimivo čtivo vas čaka tudi v knjižnih škatlah, kjer vas poleg knjige meseca čakajo tudi drobna presenečenja. Navdušeni bodo tudi otroci, so pa tudi super ideja za darilo! Knjižne škatle lahko naročite TUKAJ.